Četrtek, 1. 10. 2020, 10.25
4 leta, 1 mesec
EBRD močno poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,49
1
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v posodobljeni napovedi danes Sloveniji za letos napovedala 7,5-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP). To je občutno slabša napoved od majske, v kateri je pričakovala 5,5-odstotni upad. Prihodnje leto naj bi sledilo delno okrevanje s 3,5-odstotno gospodarsko rastjo.
EBRD je tako krepko poslabšala majsko napoved za Slovenijo, in sicer je za letošnje leto EBRD za dve odstotni točki bolj pesimistična kot maja, za 2021 pa Sloveniji napoveduje za 1,5 odstotne točke slabši rezultat. BDP na prebivalca iz leta 2019 naj bi Slovenija znova dosegla šele v tretjem četrtletju 2023, navaja STA.
Gospodarstvo se je ohlajalo že leta 2019
EBRD je v pregledu stanja v Sloveniji spomnila, da se je slovensko gospodarstvo ohlajalo že leta 2019. Letos pa je pristalo v hudi recesiji, zlasti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in motenj v globalnih dobavnih verigah. V prvem četrtletju je bil tako padec BDP na letni ravni 2,5-odstoten, kar je bil, kot je spomnila EBRD, eden najbolj strmih padcev v regiji. V drugem četrtletju, ko je koronska kriza že udarila na vso moč, pa je krčenje na letni ravni doseglo skoraj 13 odstotkov, piše STA.
Gospodarstvo prizadeto zlasti zaradi padca mednarodne trgovine
Pri tem je banka izpostavila, da je bilo slovensko gospodarstvo nesorazmerno prizadeto zlasti zaradi padca mednarodne trgovine, saj je močno integrirano v globalne verige vrednosti. Izvoz običajno ustvari 70 odstotkov BDP, v prvem letošnjem polletju pa je upadel za 12 odstotkov. Druga pomembna panoga je turizem, ki običajno ustvari okoli sedem odstotkov BDP. Turistični prihodi so se, kot je navedla EBRD, v prvi polovici leta zmanjšali za okoli 80 odstotkov, še piše STA.
Tako se je v prvem polletju slovensko gospodarstvo skrčilo za 8,3 odstotka, ugotavlja EBRD. Na drugi strani je brezposelnost porasla le malenkostno, na 4,7 odstotka, kar je zlasti posledica vladnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Javnofinančni primanjkljaj naj bi dosegel 9,3 odstotka BDP, potem ko je država v podporo gospodarstvu sprejela sveženj ukrepov, vreden okoli 13 odstotkov BDP.
Prihodnje leto napovedana 3,5-odstotna rast
Zaradi okrevanja v drugi polovici leta naj bi bilo krčenje BDP v vsem letošnjem letu 7,5-odstotno, v letu 2021 pa naj bi sledila 3,5-odstotna rast. Pri tem pa EBRD opozarja na številna negativna tveganja, povezana s to oceno. "Kot majhno, odprto gospodarstvo je Slovenija močno izpostavljena gospodarskemu dogajanju v svojih ključnih trgovinskih partnericah, zlasti velikih gospodarstvih območja z evrom," je po poročanju STA navedla banka.
EBRD je posodobila tudi svojo napoved za regijo. BDP v državah regije, ki jo pokriva, se bo tako letos skrčil za 3,9 odstotka, leta 2021 pa naj bi sledila 3,6-odstotna gospodarska rast. V majski napovedi je banka pričakovala 3,5-odstotno krčenje letos in 4,8-odstotno okrevanje v prihodnjem letu. BDP na prebivalca naj bi se na raven iz leta 2019 v regiji povrnil v tretjem četrtletju 2022.
"BDP v regijah EBRD se je v drugem četrtletju 2020 močno skrčil, za okoli 8,2 odstotka v medletni primerjavi. V številnih gospodarstvih je bilo krčenje večje od padcev, ki smo jim bili priča v svetovni finančni krizi," je napoved komentirala glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik. "Hitrost okrevanja bo predvidoma podobna kot v letih po omenjeni krizi, pri čemer lahko predpandemične ravni BDP znova pričakujemo proti koncu leta 2021."
Banka investira v gospodarstva v razvoju v srednji in vzhodni Evropi, v srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.
Skupaj z münchenskim inštitutom za gospodarske raziskave Ifo je EBRD opravila tudi raziskavo o tem, kako je koronska kriza vplivala na gospodarstva. Ugotovila je, da je v državah v razvoju v letošnjem prvem polletju vrata že zaprlo več podjetij, brez dela pa ostalo več ljudi kot po svetovni finančni krizi 2008/2009. Breme krize pri tem nesorazmerno pade na ramena tistih z nižjo izobrazbo in prihodkom.
Raziskavo so avgusta opravili na vzorcu 40 tisoč prebivalcev. Primerjali so države regije - Belorusijo, Egipt, Grčijo, Madžarsko, Poljsko, Srbijo, Turčijo in Ukrajino - z učinki krize na šest razvitih evropskih gospodarstev - Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Španijo in Švedsko. "Gospodarski učinki krize s covid-19 so bili občutno bolj akutni v državah EBRD kot v razviti Evropi," so povzeli rezultat študije.
Tako je na primer v regiji EBRD 73 odstotkov vključenih v raziskavo ocenilo, da jih je koronska kriza osebno prizadela. V razviti Evropi je bilo takih 41 odstotkov. V regiji EBRD je brez dela ostalo 15 odstotkov vprašanih, kar je še enkrat več kot v razviti Evropi, je le nekaj ugotovitev raziskave. (STA)
1