Ponedeljek, 10. 8. 2026, 4.00
3 tedne, 6 dni
Če vojne v Ukrajini ne bo hitro konec, je mogoč najbolj srhljiv scenarij
Zaskrbljenost turškega ministra za zunanje zadeve zaradi morebitnega stopnjevanja do jedrskega spopada ni nova. Junija letos so začeli zvoniti alarmi, ko je tiskovna agencija Reuters poročala, da so nekateri vidni predstavniki ruskih nacionalističnih krogov javno pozvali Vladimirja Putina (na fotografiji), naj opusti diplomacijo z ZDA in razmisli o bolj skrajnih vojaških ukrepih, vključno z morebitno uporabo taktičnega jedrskega orožja, potem ko je Ukrajina izvedla vrsto uspešnih napadov z orožjem dolgega dosega na cilje znotraj Rusije.
Turški minister za zunanje zadeve Hakan Fidan ne izključuje možnosti, da bo Rusija v vojni z Ukrajino uporabila jedrsko orožje. To bi se lahko zgodilo, če bi se Rusija znašla v brezizhodnem položaju, ki bi ga v Moskvi dojemali kot grožnjo obstoju Rusije kot države, opozarja Fidan. Mednarodno skupnost poziva, da je zdaj treba storiti vse, da se bo vojna v Ukrajini čim prej končala.
Tveganje, da bi Rusija uporabila jedrsko orožje, se bo povečalo, če se bo vojna izčrpavanja v Ukrajini razširila onkraj bojišča in Rusiji začela povzročati večje bolečine, kot jih zaradi ukrajinskih napadov z droni čuti ta hip, je za turško državno tiskovno agencijo Anadolu dejal turški zunanji minister Hakan Fidan.
Če bi se vojna na fronti v Ukrajini preselila v Rusijo in bi bila ta stisnjena v kot, se verjetno ne bi več pogovarjali o vprašanju, ali bo Rusija izgubila to vojno, temveč bi se začeli spraševati, ali bo sploh še obstajala kot država, narod.
Turški zunanji minister Hakan Fidan velja za enega od najvplivnejših politikov v Turčiji.
Izhod v sili
Če bi v Moskvi presodili, da je uničenje v Rusiji zaradi morebitnih silovitih ali množičnih ukrajinskih napadov doseglo kritično raven, bi se lahko odločili za uporabo "zadnjega razpoložljivega sredstva", je Fidan v pogovoru za Anadolu nič kaj nedvoumno namignil, da bi Rusija v tem primeru lahko posegla po jedrskem orožju.
Po besedah turškega zunanjega ministra se te možnosti zavedajo tako v Moskvi, kjer del politike in tudi del javnosti že nekaj časa zahteva, da Rusija naredi ta korak, kot tudi v državah, ki so zaveznice Ukrajine.
"To je zelo nevaren položaj. Ljudje vedno govorijo, da se nekaj ne bo zgodilo, a se prej ali slej zgodi," je opozoril Fidan ter mednarodno skupnost pozval, naj stopi skupaj in čim prej prepreči nevarno zaostrovanje vojne v Ukrajini.
Rusija je danes največja jedrska velesila, to dejstvo pa od začetka vojne v Ukrajini zelo pogosto izrablja v politične namene.
Ta se je po besedah Fidana začela širiti tako geografsko kot strateško. Če je kmalu ne bomo zamejili, lahko doseže še bolj uničujoče ravni in uide z vajeti, je posvaril zunanji minister Turčije.
Rusija že od začetka vojne v Ukrajini grozi z jedrskim orožjem
V Moskvi dejstvo, da Rusija poseduje največji jedrski arzenal na svetu – po podatkih Mednarodne kampanje za odpravo jedrskega orožja (ICAN) ima 5.459 jedrskih bojnih glav –, že tako rekoč od začetka vojne v Ukrajini izkoriščajo za grožnje tako Kijevu kot državam, ki so Ukrajini priskočile na pomoč in s tem po mnenju Moskve ogrožajo rusko državno suverenost.
Največji svetovni jedrski velesili sta po podatkih Mednarodne kampanje za odpravo jedrskega orožja (ICAN) Rusija in Združene države Amerike. Prva ima po oceni ICAN trenutno 5.459 jedrskih konic, ZDA pa jih imajo 5.277. Na fotografiji je izstrelitev medcelinske balistične rakete Trident II D-5, ki lahko nosi tudi jedrske bojne glave.
Več vidnih ruskih politikov in medijskih obrazov je v zadnjih štirih letih in pol z jedrskim orožjem tako grozilo Ukrajini, združenemu Zahodu, ZDA in posameznim državam ter celo mestom v Evropi, celotni zvezi Nato in Evropski uniji.
Jedrsko grožnjo je večkrat posredno ali neposredno izrekel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Ruske jedrske sile je že tri dni po napadu na Ukrajino februarja 2022 poslal v bojno pripravljenost, države, ki so kritizirale ruski napad, pa je ob preizkusu medcelinske balistične rakete Sarmat aprila 2022 svaril, naj dvakrat premislijo, kaj želijo storiti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra 2022 po uspešni ukrajinski protiofenzivi dejal, da bo Rusija za obrambo svojega ozemlja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, v čemer so mnogi prepoznali grožnjo z jedrskim orožjem. Zapretil je, da "ne blefira". Zvezo Nato je takrat tudi brez dokazov obtožil, da načrtuje napad z jedrskim orožjem na Rusijo.
Putin je svoji morda najbolj neposredni grožnji z jedrskim orožjem izrekel septembra 2024, ko je izjavil, da bo katerakola država, ki bo podpirala napade Ukrajine na rusko ozemlje s konvencionalnim orožjem, lahko tarča jedrskega maščevanja, in junija 2024, ko je dejal, da uporaba jedrskega orožja ni izključena, izrazil pa je tudi presenečenje, da "Zahod kar nekako verjame, da ga Rusija nikoli ne bo uporabila", in spomnil na rusko doktrino o jedrskem orožju.
"Imamo jedrsko doktrino, poglejte, kaj piše v njej. Če nekdo ogroža suverenost in ozemeljsko integriteto naše države, lahko v skladu z doktrino uporabimo vse možnosti, ki so na razpolago. Tega nihče ne bi smel jemati zlahka," je takrat posvaril ruski predsednik.
Da ima Rusija jedrsko orožje, je zaveznice Ukrajine brez ovinkarjenja septembra 2024 spomnil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ob tem zagrozil, da se bodo "prizadevanja zahodnih držav za pomoč Kijevu izkazala za samomorilska, saj ima Rusija jedrsko orožje".
Nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev je znan po številnih grožnjah tako Ukrajini kot vsem njenim zaveznicam. Pred dvema letoma je, na primer, grozil, da se bo Kijev po ruskih napadih "stalil", da bo Rusija z jedrskim orožjem napadla Veliko Britanijo, Nemčijo in več drugih držav članic EU ter zveze Nato, večkrat je posebej grozil Poljski in napovedal celo globalno apokalipso, ki bi jo povzročilo jedrsko orožje.
Ukrajini, zvezi Nato, Evropski uniji in zaveznicam Ukrajine z jedrskimi napadi tako rekoč od februarja 2022, ko se je začela ruski napad na Ukrajino, grozita tudi nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev ter Vladimir Solovjov, verjetno najvplivnejši ruski televizijski voditelj in velik zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina.