Po podatkih Banke Slovenije imamo Slovenci na bankah rekordne vloge. Skupni seštevek vlog gospodinjstev se je lani povečal za dve milijardi evrov in presegel 23 milijard. Ob tem so številne banke zaradi izjemno nizkih obrestnih mer in velike likvidnosti uvedle ležarine tudi za fizične osebe. Kje so meje in katere banke za zdaj tega stroška ne zaračunavajo?
Banka Slovenije je kot razloge, da so Slovenci še povečali privarčevan denar na bankah, našli v državnih ukrepih na trgu dela, povezanimi s koronavirusom.
"Glavni dejavnik porasta stopnje varčevanja gospodinjstev v lanskem letu je bilo t. i. prisilno varčevanje, ki je povezano z nezmožnostjo trošenja v času epidemije. Zlasti spomladi, na začetku epidemije, je velika negotovost spodbudila tudi previdnostno varčevanje," so dodali. Zaradi ustavitve javnega življenja ob epidemiji novega koronavirusa se je potrošnja zmanjšala za 2,6 milijarde evrov v primerjavi z letom pred tem.
V začetku tega leta je več bank napovedalo, da bo uvedlo ležarine za fizične osebe. Najprej sta se za ta korak odločili NLB in SKB, ki sta mejo postavili za povprečna mesečna stanja nad 250 oziroma 200 tisoč evri.
Junija se jima je pridružila še Nova KBM, ki zaračunava ležarino za zneske nad 200 tisoč evrov, podoben korak pa bosta avgusta naredili še Addiko in Delavska hranilnica, obe za povprečna mesečna stanja višja od 150 tisoč evrov. Vse bodo računale podobno nadomestilo, in sicer 0,04 odstotka mesečno, le Addiko bo računal 0,5 odstotka letno.
Medtem bo za zdaj še največja NLB (njeno mesto bosta prevzeli NKBM in SKB, ki imata skupnega lastnika) mejo s četrt milijona evrov spustila na 100 tisoč evrov, za podoben korak pa se je odločila tudi SKB.
V NLB pojasnjujejo, da so podoben korak naredile tudi številne nemške banke, med drugim tudi fintech N26, kjer ima račun odprtih več tisoč Slovencev.
"Svetujemo bodisi razpršitev sredstev med družinske člane ali pa preusmeritev sredstev v druge oblike plemenitenja sredstev. Zelo preprosta, a tudi likvidna, učinkovita in prilagodljiva rešitev je denimo varčevanje v vzajemnih skladih," odgovarjajo na vprašanje, kaj svetujejo svojim strankam.
V Delavski hranilnici so se za tak korak odločili, ker so že v lanskem letu opazili nadpovprečno rast visokih stanj na računih fizičnih oseb, ki se je nadaljevala tudi v letu 2021.
"V zadnjih mesecih pa se srečujemo z rekordnimi neto prilivi virov prebivalstva, ki v razmerah ECB politike negativnih obrestnih mer postajajo nevzdržne za normalno poslovanje," so odgovorili pri Delavski hranilnici. Dodali so, da le 0,2 njihovih komitentov presega stanje 150 tisoč evrov. V letnem poročilu za leto 2020 so zapisali, da imajo več kot 138 tisoč komitentov, kar pomeni, da mejo za zaračunavanje presega 276 oseb.
"Vendar se tudi njihovi obstoječi posli (rentna, obročna in pokojninska varčevanja ter depoziti) ne vštevajo v nadomestilo za visoke stanja, vanj se vključujejo le pogodbe za omenjene posle, sklenjene po 1. 6. 2021," so še dodali.
Za zdaj se za uvedbo ležarin niso določili v Unicredit banki Slovenija, Intesi Sanpaolo Bank, banki Sparkasse, Deležni banki Slovenije, Sberbank in Gorenjski banki, je pred kratkim poročal STA. Dodali so, da bodo spremljali dogajanje.
Ob povečanem razpoložljivem dohodku, ki se močneje preliva v večje varčevanje, in na drugi strani zmanjšani zasebni potrošnji, smo prebivalci lani zmanjšali tudi povpraševanje po potrošniških kreditih (poleg Slovenije so takšna gibanja beležile tudi številne druge države evrskega območja). Celoten obseg potrošniških posojil bank in hranilnic v Sloveniji se je lani zmanjšal za 218 milijonov evrov. "Prispevek zmanjšanja potrošniškega kreditiranja k zasebni potrošnji je bil torej majhen," ugotavlja centralna banka.
