Ponedeljek, 13. 3. 2017, 7.32
6 let, 6 mesecev
Država začenja iskanje kupca za NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,40
5
"Tudi če bomo NLB prodali za več kot milijardo evrov, bomo glede na denar, ki smo ga vložili vanjo v času sanacije, še vedno na slabšem," pravi ekonomist Anže Burger. "V nobenem primeru ne moremo pričakovati, da bomo NLB prodali po visoki ceni," pa poudarja njegov kolega Bogomir Kovač.
Predstavniki uprave NLB in SDH bodo ta teden opravili prve predstavitve vlagateljem v okviru prodaje treh četrtin največje slovenske banke po metodi javne prodaje delnic (IPO). Predvidoma bodo obiskali London, New York in Boston. Postopki IPO naj bi najverjetneje stekli aprila, po objavi revidiranih lanskih rezultatov banke.
Za zdaj gre še za neuradne postopke IPO, uradni postopek se bo začel, ko bo objavljena namera za IPO, pojasnjuje prva dama SDH Lidia Glavina. Dodaja, da želijo do uradnega začetka "kot vesten in odgovoren gospodar" preveriti trg.
Preberite še:
Bančnik, ki naj bi naredil milijonsko škodo: NLB ga je odpustila, a ga je morala vzeti nazaj
Rop, ki razkriva sporne črnogorske posle NLB
"Država naj se iz gospodarstva umakne in skrbi raje za osnovne dejavnosti, ki jih trenutno zelo slabo opravlja, kot so vojska, policija in sodišča," pravi ekonomist Anže Burger.
"Za NLB ne bo velikega zanimanja"
"NLB moramo zaradi zaveze, ki jo je država dala Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč konec leta 2013, prodati do konca leta, sicer jo bo po delih začela prodajati komisija. Težava pri prodaji z IPO je, da bo ta v smislu maksimiranja kupnine manj uspešna, kot bi bila prodaja strateškemu kupcu. Po mojem mnenju za NLB ne bo velikega zanimanja
- zaradi načina prodaje in
- zato, ker bo država obdržala 25-odstotni delež plus eno delnico, kar vlagateljem onemogoča, da bi v popolnosti vzpostavili nadzor nad podjetjem," pojasnjuje ekonomist Anže Burger.
Po njegovih besedah smo v NLB vložili že ogromno denarja, zato bo, tudi če bo kupnina višja od trenutne knjigovodske vrednosti banke, torej nekaj čez 1,2 milijarde evrov, to še vedno negativni donos glede na vloženo v času reševanja banke.
"Država naj se iz gospodarstva umakne"
"Država ne sme biti lastnik nobene gospodarske družbe. To je škodljivo z ekonomskega, političnega in socialnega vidika. Vidimo, kakšne posledice smo trpeli v času krize zaradi sprege med političnim in finančnim sistemom. Država naj se iz gospodarstva umakne in skrbi raje za osnovne dejavnosti, ki jih trenutno zelo slabo opravlja, kot so vojska, policija in sodišča," je dodal.
"Vsekakor moramo proces prodaje NLB nadaljevati in skrbeti za svojo kredibilnost," pravi ekonomist Bogomir Kovač.
"Tisti, ki imajo denar, so na preži"
"Tisto, kar je v tem hipu s tržnega vidika najbolj sporno, je, da se na trgu bank dogaja bolj ali manj razprodaja, kajti banke, pa ne le slovenske, so v velikih težavah in tisti, ki imajo kapital, so na preži. V nobenem primeru zato ne moremo pričakovati, da bo cena, ki jo bomo dosegli v teh razmerah, visoka," pa pravi ekonomist Bogomir Kovač.
Nekateri sicer pravijo, da bi bilo NLB bolje prodati tudi za en evro, samo da se je država znebi. "V banko v tem hipu glede na razmere ne bo treba več vlagati. Šla je skozi proces finančnega prestrukturiranja in pomoči, razmere so drugačne kot v času krize, zato je takšno razmišljanje ekonomsko nesmiselno in populistično," poudarja Kovač in dodaja:
"Najslabše bi bilo, da banko prodajamo in je ne prodamo. Slovenija na mednarodnih trgih nima visoke kredibilnosti glede resnosti prodaje državnega premoženja. Če se je vlada tako odločila, je treba napeti vse sile in zadevo izpeljati profesionalno. Najslabše bi bilo, če bi spet tik pred zdajci zaradi teh ali drugih razlogov odstopili od prodaje, čeprav je tudi to lahko legitimna odločitev, če ne dosežeš primerne cene."
Uradni začetek IPO je pričakovati konec aprila, ko bo NLB objavila revidirane podatke o lanskem poslovanju. Nerevidirani rezultati, objavljeni pred dobrim tednom, so pokazali, da je Skupina NLB lani ustvarila 110 milijonov evrov čistega dobička, kar je 20 odstotkov več kot leta 2015, čisti dobiček na ravni NLB pa je dosegel 63,8 milijona evrov, kar je 45 odstotkov več kot predlani, piše STA.
Sredi aprila naj bi bila dokončana tudi ocena vrednosti NLB, za katero je SDH pogodbo sklenil s svetovalno družbo PricewaterhouseCoopers. Ta bo za upravljavca državnih naložb pomembno vodilo za odločitve v prodajnem postopku, ki bo predvidoma končan sredi maja.
5