Draghi: ECB bo storila vse za ohranitev evra

"V okviru našega mandata bomo storili vse za ohranitev evra in verjemite, da bo zadostovalo," je bil jasen predsednik ECB Mario Draghi. Ob tem je uporabil formulacijo, ki jo je že njegov predhodnik Jean-Claude Trichet uporabljal skoraj ob istem času lani, ko je morala ECB prav tako poseči na sekundarnem trgu državnih obveznic, da bi Španijo in Italijo obvarovala pred pritiski finančnih trgov.

"Moramo se spopasti s temi razkoraki znotraj območja evra" Draghi je namreč povedal, da je ukrepanje ECB znotraj mandata, ki ji ga dovoljuje temeljna pogodba EU, če rast pribitkov na državne obveznice ovira prenos ukrepov denarne politike osrednje denarne ustanove območja evra. "Moramo se spopasti s temi razkoraki znotraj območja evra, moramo odgovoriti na te izzive," je dejal Italijan na čelu ECB.

Draghi pozitivno o Španiji, Italiji in Portugalski Eden najbolj vplivnih svetovnih finančnikov je ob tem pohvalil reformna prizadevanja ranljivih članic območja evra, kot so Španija, Italija in Portugalska. Prav tako je izpostavil izjemen napredek, ko so ga članice območja evra in celotna EU v preteklih šestih mesecih pri boju z dolžniško krizo v evrskem območju, zastavljena pa je že tudi nadaljnja dinamika ukrepanja.

"ECB ne more nadomestiti varčevalnih in reformnih ukrepov članic" Draghi je sicer v zadnjih mesecih ob številnih pozivih k ukrepanju ECB, ki ima kot edina institucija unije trenutno resnično moč zaustaviti širjenje krize po območju skupne valute, običajno dejal, da ECB ne more nadomestiti varčevalnih in reformnih ukrepov članic. Vendar pa se je pritisk na Španijo v zadnjem tednu močno okrepil, zahtevana donosnost na španske obveznice pa se je na sekundarnem trgu povzpela močno nad mejo sedmih odstotkov, nad katero naj bi bilo zadolževanje dolgoročno nevzdržno. Odziv trgov je bil takojšen. Zahtevana donosnost na španske in italijanske obveznice se je takoj znižala za skoraj 0,3 odstotne točke in donos do dospetja na španske obveznice je znova bliže sedmim odstotkom. Zvišal se je tudi tečaj evra, delnice na evropskih borzah pa se v povprečju dražijo za več kot odstotek.

ECB: Rast obsega posojil zasebnemu sektorju junija negativna Območje evra se sicer še vedno sooča s krizo. Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju se je tako junija na letni ravni skrčil za 0,2 odstotka. Maja je bil padec 0,1-odstoten, aprila pa je bila rast 0,2-odstotna, kažejo objavljeni podatki Evropske centralne banke (ECB). Povprečno se obseg posojil v obdobju med aprilom in junijem v območju z evrom v primerjavi z enakim obdobjem lani ni spremenil.

Poceni posojila ne najdejo poti do gospodarstva Podatki o zaustavljanju rasti obsega posojil pod vprašaj postavljajo poteze ECB, ki je v dveh ločenih avkcijah decembra lani in februarja letos bankam v območju z evrom odobrila za več kot 1000 milijard evrov poceni posojil. Kot kaže, ta sredstva nikakor ne najdejo poti do gospodarstva. Hkrati pa se dodatna likvidnostna sredstva nepričakovano krepijo, je ugotovila osrednja denarna ustanova evropske monetarne unije. Vrednost monetarnega agregata M3 se je tako junija zvišala za 3,2 odstotka, potem ko je maja beležila 3,1-odstotno, aprila pa 2,6-odstotno rast.

Analitiki Dow Jones Newswiresa so medtem junija pričakovali upočasnitev rasti vrednostnega monetarnega agregata M3 na 2,9 odstotka. Trimesečno povprečno gibanje M3, ki statistično zmanjša vpliv izrednih dogodkov, je med aprilom in junijem kazalo na triodstotno rast. Agregat M3 vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev ter repo posle in dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let.

ECB M3 uporablja kot ključni kazalec srednjeročne inflacije; v tej luči ga upošteva pri določanju ključne obrestne mere. Cilj centralne banke je, da je inflacija območja evra nekoliko pod dvema odstotkoma. Junija je bila denimo pri 2,4 odstotka.