Ponedeljek, 20. 6. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
Avtodistributerji, pozor! Prihaja nemški velikan.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,13
1
Od Avtotehne, nekoč enega največjih finančnih holdingov v državi, ostaja le še prazna lupina. Njena zadnja velika naložba Avtotehna VIS, pooblaščeni prodajalec za več avtomobilskih blagovnih znamk, je tik pred prodajo nemškemu velikanu AVAG Holding SE.
Nemški kupec, ki s prodajo avtomobilov letno ustvari več kot 1,6 milijarde evrov prihodkov, v tem trenutku čaka samo še na zeleno luč Agencije za varstvo konkurence (AVK). Pričakujejo jo v nekaj tednih, so potrdili v AVAG Holdingu. Koliko bodo plačali za enega največjih slovenskih trgovcev z avtomobili, skupaj z avtosaloni in drugimi nepremičninami, ki jih uporablja, ni znano.
Tudi predsednik upravnega odbora in glavni izvršni direktor Avtotehne Milan Perović ni želel razkriti podrobnosti, saj da prodajni postopek še ni končan.
170 zaposlenih in 52 milijonov evrov prodaje
Avtotehna VIS s 170 zaposlenimi ima poslovne enote v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki in Kopru. Njena ključna dejavnost je prodaja avtomobilov znamke Opel. Od leta 2009 je pooblaščeni prodajalec tudi za znamki Peugeot in Citroën. Poleg tega je pooblaščeni serviser za Chevrolet in vojaška vozila Hummer. V lanskem letu je Avtotehna VIS dosegla okoli 52 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je blizu rekordnih iz leta 2014, in čisti dobiček v višini 640 tisoč evrov.
Nemci obljubljajo, da bodo ohranili vse štiri lokacije in tudi blagovno znamko. Sočasno napovedujejo, da bodo Avtotehno VIS obogatili s svojimi proizvodi in drugimi prednostmi za kupce.
AVAG Holding je eden od največjih nemških trgovcev v avtomobili, ki deluje na 156 lokacijah v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem, Poljskem, Madžarskem in v Srbiji. V lanskem letu je prodal 97 tisoč vozil, od tega okoli 48 tisoč novih avtomobilov. Je distributer za 14 blagovnih znamk, tako kot pri Avtotehni VIS pa je tudi pri njem ključna znamka Opel. Poleg nje je zastopnik še za prodajo znamk Toyota/Lexus, Ford, Nissan, Honda, Subaru, Suzuki, Kia, Hyundai, Dacia, Peugeot, Fiat, Alfa Romeo, Citroen in Volvo.
AVAG Holding je eden od največjih nemških trgovcev v avtomobili. V lanskem letu je prodal 97 tisoč vozil, od tega okoli 48 tisoč novih avtomobilov.
Prodali Swatycomet, IT-podjetja …
Po prodaji avtomobilske divizije bodo holdingu Avtotehna ostale le še nekatere nepremičnine in manj pomembno premoženje. Konec lanskega leta je namreč vodstvu uspelo prodati njihovo do tedaj največjo naložbo – Swatycomet. Ta sodi med pomembne svetovne proizvajalce fleksibilnih in industrijskih brusov ter tehničnih tkanin. Lani je ustvaril 86 milijonov evrov prihodkov in ima 850 zaposlenih.
Njegov kupec je bilo podjetje Ripford, evropska podružnica ameriškega podjetja Weiler Corporation s sedežem v Pensilvaniji, ki je ponudnik žičnatih ščetk, abrazivov in izdelkov za vzdrževanje, namenjenih obdelavi površin. Koliko je znašala kupnina, Milan Perović ni želel razkriti, po dostopnih informacijah pa okoli 40 milijonov evrov. Z njo so v celoti poplačali vse upnike, katerih terjatve so bile zavarovane z deleži v Swatycometu.
Konec lanskega leta je vodstvu Avtotehne uspelo prodati njihovo do tedaj največjo naložbo – Swatycomet. Ta sodi med pomembne svetovne proizvajalce fleksibilnih in industrijskih brusov ter tehničnih tkanin.
Konec lanskega leta so v Avtotehni prodali tudi podjetje Atrik in njegovo srbsko podjetje Atrikod, ki se ukvarjata s proizvodnjo komunalnih gradenj. Kupec je bilo podjetje Riko Ekos s skupino zaposlenih. Prodani sta bili tudi obe podjetji iz IT-divizije. Avtero je kupil Janus Trade Franja Žnidarja, Comshop pa je končal v rokah Sebastijana Lorgerja. Zadnje podjetje, Birotehna, medtem še ni dobilo novega lastnika.
Premoženje bo prodano do konca leta
Koliko finančnih obveznosti je Avtotehna pokrila s kupnino od prodaje naložb v zadnjem letu in pol, torej od uvedbe postopka prisilne poravnave, Perović ni želel razkriti. Zatrdil je zgolj, da obveznosti pokrivajo v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja in da v dogovoru z upniki izpolnjujejo vse obveze v celoti. Vodstvo podjetja ocenjuje, da bodo vse preostale obveznosti skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja pokrite do konca letošnjega leta.
Avtotehna je imela konec marca letos po dostopnih informacijah še za okoli 32 milijonov evrov dolgov do DUTB in drugih bank. Toliko bi morali zbrati s prodajo Avtotehne VIS in drugega premoženja, da bi bila prisilna poravnava finančnega holdinga uspešno končana.
Pokopali so jo visoki dolgovi in menedžerski odkup
Skupino Avtotehna, ki je imela na vrhuncu leta 2009 blizu 150 milijonov evrov premoženja, 20 let pa jo je vodil Jordan Kocjančič, so pokopala visoka posojila.
Skupino Avtotehna, ki je imela na vrhuncu leta 2009 blizu 150 milijonov evrov premoženja, 20 let pa jo je vodil Jordan Kocjančič, so pokopala visoka posojila. Najeli so jih predvsem za nakup in poznejšo konsolidacijo lastništva podjetij Comet in Swaty. Precejšnje izgube so utrpeli tudi zaradi finančnih poslov s Probanko. Obveznosti Avtotehne so, tik preden je pristala v prisilni poravnavi, znašale 87 milijonov evrov.
Še sredi leta 2014 so Avtotehno prek družbe Hat obvladovali menedžerji Jordan Kocjančič, Milan Vergan in Peter Štrbenk. Okoli tretjina lastništva je bila v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika, sicer brata nekdanjega predsednice uprave Probanke Romane Pajenk, in članov njegove družine. 13-odstotni delež je imel Janez Bajuk, nekdanji Kocijančičev namestnik.
Menedžerji poplačali le svoja osebna posojila
Menedžerski odkup sta leta 2008 prek posojil družbi Hat financirali Probanka in Gorenjska banka. Avtotehna je menedžerjem prek izplačila visokih dividend v letih 2008 in 2009 poplačala večji del stroškov, povezanih s prevzemom. Toda lastniki Hata so najprej poskrbeli za vračilo svojih osebnih posojil, s katerimi so sami financirali Hat. Zadnji je Probanki in Gorenjski banki ostal dolžan okoli 18 milijonov evrov.
Upe o poplačilu menedžerskega prevzema je dokončno pokopala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Jeseni 2014 je namreč kot največja upnica odstopila od dogovora o finančnem prestrukturiranju, ki ga je Avtotehna sklenila z bankami upnicami. Vložila je predlog za prisilno poravnavo. S konverzijo desetih milijonov evrov terjatev v kapital je slaba banka razlastila dotedanje lastnike in postala edina lastnica podjetja. Ostale banke se niso odločile za konverzijo, ampak so raje sprejele delnic odpis nezavarovanih terjatev, ki je skupaj znašal sedem milijonov evrov. Obveznosti do dobaviteljev je družba redno poravnavala.
Kocjančič brez komentarja
Sodišče je DUTB konec leta 2014 dovolilo tudi, da je prevzela upravljanje Avtotehne, tako da je imenovala nov upravni odbor, ki ga od takrat vodi Milan Perović. Zaradi pretrganja vezi med Avtotehno in družbo Hat je zadnja maja lani pristala v stečaju, v katerem sta Probanka in Gorenjska banka izgubili nekaj milijonov evrov.
Za komentar usode Avtotehne smo prosili Jordana Kocjančiča, vendar se ne želi izrekati o podjetju, ki ga je nekoč vodil.
DUTB zadovoljna s finančno sanacijo
Kolikšen del od 66 milijonov evrov terjatev do Avtotehne, ki jih je DUTB prevzela od NLB in Abanke, je že bilo poplačanih, nam na DUTB niso želeli povedati. Poudarili so, da so dozdajšnja poplačila obveznosti skladna s potrjeno prisilno poravnavo oziroma sprejetim načrtom finančnega prestrukturiranja. DUTB je prejela prilive od prodaje premoženja Avtotehne: Avtere, Swatycometa in posameznih nepremičnin.
Na slabi banki finančno prestrukturiranje Avtotehne ocenjujejo za uspešno. Statusnega preoblikovanja družbe, ki ji bo kmalu ostalo le še nekaj milijonov evrov premoženja, do konca prisilne poravnave ne predvidevajo.
Ob tem so v DUTB poudarili, da so se za prisilno poravnavo Avtotehne odločili, ker se je izkazalo, da njene obveznosti kljub drugačnemu zatrjevanju prejšnjega vodstva znatno presegajo njeno premoženje, družba pa je posledično dolgoročno plačilno nesposobna. S prisilno poravnavo so želeli preprečiti tudi izčrpavanja hčerinskih družb, hkrati pa je insolventnost njihove lastnice negativno vplivala na njihovo boniteto in poslovanje.
1