SiolNET. Posel danes Služba
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj je danes desetkrat več brezposelnih kot v Jugoslaviji?

10

termometer

recesija brezposelnost
Foto: Bor Slana

Po osamosvojitvi se je Slovenija zaradi izgube jugoslovanskih trgov nekaj let soočala z visoko brezposelnostjo. Leta 2008 nas je zadel nov udarec in število brezposelnih je spet poskočilo. Nas mora brezposelnost skrbeti? Je na vidiku nov porast števila brezposelnih?

Pred osamosvojitvijo v Sloveniji brezposelnosti skoraj nismo poznali. Pravica do dela je bila v Jugoslaviji zajamčena že v ustavi (159. člen ustave SFRJ). Država je morala vsakomur, ki je imel željo delati, to tudi zagotoviti, kar pa je povzročilo številna umetno ustvarjena delovna mesta. To pa je imelo nato posledice tudi na gospodarsko sliko skupne države.

Poporodni krči nove države

V osamosvojitvenem letu 1991 smo v Sloveniji našteli 75 tisoč brezposelnih, dve leti pozneje, leta 1993, pa je bilo brez dela že skoraj 130 tisoč ljudi. V času od leta 1998 dalje pa je opaziti močan upad brezposelnosti. Število brezposelnih je bilo najnižje leta 2008, ko je bilo brez dela le 63 tisoč ljudi. Zakaj se je Slovenija v prvih letih po osamosvojitvi soočala s tako visokim deležem brezposelnosti?

 

Slovenija uspešnejša od Finske

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič meni, da je trajalo nekaj časa, da smo nadomestili izgubo teh jugoslovanskih trgov, saj smo v obdobju pred osamosvojitvijo na skupnem trgu realizirali čez 50 odstotkov poslov. Prvi udarec je bil sicer hud, ko pa gledamo nazaj, se je Slovenija v iskanju novih trgov odrezala kar dobro, dodaja. "V tistem obdobju je tudi Finska doživela tak prepad, ko je razpadla Sovjetske zveza. Sovjetska zveza je bila za Finsko zelo velik trg in je imela še večje težave kot mi, da se je struktura spremenila in v tistem času našla trge na zahodu."

Naslednji veliki pok

Prvi udarec je bil hud, ko pa gledamo nazaj, se je Slovenija v iskanju novih trgov odrezala kar dobro, meni ekonomist Marko Jaklič. Prvi udarec je bil hud, ko pa gledamo nazaj, se je Slovenija v iskanju novih trgov odrezala kar dobro, meni ekonomist Marko Jaklič. Foto: Ana Kovač Naslednji večji udarec pa je bila finančna in gospodarska kriza leta 2008. Število brezposelnih se je iz 63 tisoč leta 2008 v naslednjih letih povzpelo do 120 tisoč, nad sto tisoč pa vztraja še danes, več let po tem, ko je Slovenija izšla iz recesije.

Čez 15 let velik porast brezposelnosti?

Naš sogovornik meni, da tehnološka revolucija, o kateri že precej govorimo, še ni kaj dosti bistveno vplivala na nezaposlenost. Po njegovih besedah se bodo učinki tega začeli kazati šele čez 15 let, ko bomo deležni velikega nadomeščanja ljudi z avtomatizacijo oz. z digitalno transformacijo. Je pa res, dodaja, da tu slovenska podjetja niso bila toliko intenzivna, kot podjetja iz ZDA in Nemčije, ki so v tujini iskala cenejšo delovno silo. So pa tudi naša podjetja že delno selila proizvodnjo v Srbijo, BiH …

Zakaj nas mora brezposelnost skrbeti?

Jaklič meni, da nas mora skrbeti vsaka brezposelnost, ker je izjemno problematična za posameznika in za družbo. Še posebej velika težava pa je struktura brezposelnih. Po izbruhu finančne krite leta 2008 se je namreč brezposelnost še posebej povečala med mladimi. "Če vstopiš na trg dela prepozno, se ti pozna skozi celotno delovno oziroma življenjsko obdobje in ne greš običajno skozi vse to. Da ne govorimo seveda o psihičnih in še kakšnih drugih posledicah, ki za sabo nosijo tudi družbene stroške," pojasnjuje.

Po izbruhu finančne krite leta 2008 se je brezposelnost še posebej povečala med mladimi. Po izbruhu finančne krite leta 2008 se je brezposelnost še posebej povečala med mladimi. Foto: Thinkstock Z vidika pokojninske blagajne in njene vzdržnosti pa se mu zdi problematično zlasti prezgodnje upokojevanje pri starejših. Kot poudarja, imamo pri nas še vedno veliko mladih upokojencev.

Kratkoročno bomo – zaradi neprijaznega poslovnega okolja – s temi težavami soočeni predvsem zaradi premalo gospodarske aktivnosti, ki bi je morali imeti več. Dolgoročno pa se po njegovih besedah vsi bojimo tehnoloških sprememb in kako se jim bomo prilagajali.

Zakaj je bila v Jugoslaviji brezposelnost tako nizka?

V Sloveniji je bilo pred osamosvojitvijo brez dela, z izjemo zadnjih nekaj let, med osem in trinajst tisoč brezposelnih. Pred osamosvojitvijo je nato prišlo do dviga brezposelnosti, kar je posledica trgovinske vojne, ki jo je proti Sloveniji začela Srbija, in pa slabih razmer na trgih v vzhodnoevropskih državah. 

 

"Živeli smo v socializmu. Karikirano povedano, če je šel v tistih časih človek v Moskvo ali pa v kakšno rusko mesto, je za vsakim vogalom na podzemni železnici sedela ena gospa in nekaj nadzorovala. Šlo je za zelo neracionalen sistem in ljudje so bili marsikdaj v službi, zato da so bili, ker je bilo to ideološko primerno," dodaja Jaklič.

Sam je sicer zagovornik tega, da – tudi zaradi zdravja – tisti, ki delajo, delajo na osnovi neke racionalnosti, tudi dobrega gospodarjenja. "In zato bi morali signal, da je toliko ljudi brez služb, vzeti resno. Je zelo ekspliciten, kar v socializmu ni bil."

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 77
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin