Kaj so pokazale obdukcije pacientov s hudo demenco?

Glede na to, da za vsako od teh oseb skrbijo v povprečju še tri druge osebe, lahko sklenemo, da se z njo spopada vsak 21. Slovenec. Največ ljudi z demenco živi doma in največja težava je izgorelost tistih, ki skrbijo zanje. Najverjetneje vam statistika bolj malo pomaga, če se je v takem položaju znašel kdo od vaših bližnjih ali vi sami, a vendar, tokrat želimo predstaviti preventivne ukrepe, s katerimi zmanjšamo oz. vsaj odložimo njen pojav. Za demenco trenutno še ni zdravila, lahko pa zmanjšamo (ali vsaj prestavimo) tveganje za njen pojav s preventivo.

1. Zdrava prehrana in navade
Marija Kočevar je v eni od oddaj povedala, da bi morali za zdravje možganov skrbeti že od malega: "Vse se začne v otroštvu. Najpomembnejša je prehrana. Že v otrokovi zgodnji dobi bi morali iz prehrane odstraniti beli sladkor in nekakovostna olja ter vključiti polnovredna živila in zdrave maščobe. Za delovanje možganov so bistveni ketoni in kisik. Tu pride v poštev sistemsko dihanje, t. i. pranajama." Tovrstno dihanje izboljšuje koncentracijo, prekrvavljenost možganov in preskrbljenost s kisikom. Poskusi dokazujejo, da je izvajanje pranajame odlično pred kognitivnimi izzivi. Takoj po vaji pranajame je oseba namreč sposobna veliko bolje opraviti test ali mentalni izziv.

2. Dovolj spanja
Le ko globoko spimo, se možgani lahko regenerirajo in očistijo. Spanje je namreč razstrupljanje. Hkrati se takrat izloči največ BDNF (snov, ki spodbuja gradnjo novih možganskih celic). Da bi se telo dobro obnovilo in očistilo, ga podprite s fitokompleksom ekoloških rjavih alg. Tudi konopljin kanabinoid CBD, ki ga vzamete zvečer, med drugim vpliva na proizvodnjo melatonina: telo umiri, sprosti in pripravi na spanje.

3. Redna telesna dejavnost
Telesna aktivnost je eden izmed glavnih dejavnikov ohranjanja zdravja možganov. Gibanje na možgane vpliva neposredno (pospešena rast novih možganskih celic in nastajanje krvnih žil) in posredno (manj tveganj za visok pritisk in sladkorno bolezen, ki sta prav tako dejavnika tveganja obolevanja za demenco).

4. Druženje s prijatelji, sosedi, bogato družabno življenje
Dejstvo je, da hormoni (adrenalin, kortizol in drugi), ki jih proizvajamo v stresu, slabo vplivajo tudi na možgane (zlasti če je stres vsakodneven).

5. Namesto na kavo na sprehod
Fizična aktivnost (tudi že hoja) zmanjša tveganje za 40 odstotkov.

6. Izobraževanje, obiskovanje predavanj, delavnic
Ostanite mentalno aktivni: berite, učite se tujih jezikov, rešujte miselne probleme, križanke itd.

7. Iz telesa odstranite težke kovine
Obdukcije pacientov s hudo demenco so pokazale, da je v možganih dementnih oseb od 50- do 200-krat več aluminija kot v možganih enako stare osebe, ki ni trpela zaradi demence. Torej: več ko je smeti v glavi, hitreje propadajo možgani. Pri tem lahko pomagajo rjave morske alge, ki vežejo nase težke kovine, omogočajo naravno razstrupljenje in čistijo limfo, najboljša stvar pri vnetjih pa je zagotovo kurkumin. Kurkumin namreč krepi spomin in pomaga pri spodbujanju rasti živčnih matičnih celic. Prav zato lahko zelo izboljša stanje pri Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence.

PRIHAJAJOČI KLEPETOVI DOGODKI.