Torek, 2. 11. 2021, 9.30
10 mesecev, 2 tedna
Izbirate samo jabolka s slovenskih dreves?
Jabolka so sadje, po katerem posegamo najpogosteje, pa naj gre za sveže sadje ali pa njegovo uporabo v številnih receptih, tudi sladicah. Pri nakupu nas pogosto vodi le videz jabolk, saj se ta med seboj precej razlikujejo glede na vrsto. Prepoznate slovenske avtohtone vrste jabolk? Veste, katera so najprimernejša za skladiščenje? Jabolka so resda na voljo skozi vse leto, pa vendar jih lahko precej preprosto skladiščite tudi doma, če le veste, kako.
Jabolka uporabljamo za pripravo številnih jedi.
Tudi pri jabolkih je še kako pomemben njihov izvor. Lokalno pridelana jabolka so obrana na vrhuncu zrelosti in so zato kar najbolj okusna. Nič se ne more primerjati s hrustljavostjo in sočnostjo pravkar obranega jabolka. Ko jih dalj časa pustimo na kuhinjski mizi ali v skledi za sadje, počasi začnejo izgubljati svežino. To se odraža tako na trdosti sadeža kot tudi na njegovem okusu. Skladiščenje jabolk je pravzaprav preprost postopek, če le poznate ključne trike. Pravilno skladiščena jabolka bodo ostala sveža še mesece po tem, ko so bila obrana, vi pa boste lahko uživali v njihovem okusu.
Kako skladiščiti jabolka, da bodo obdržala svežino?
Izberite sorto, ki je najprimernejša za skladiščenje. Niso namreč vsa jabolka enako primerna. Primernejša so bolj trpka jabolka s tršo lupino. Še posebej so primerne sorte, ki se jih obira pozno jeseni. Shranite lahko tudi slajše sorte, četudi imajo tanjšo lupino, a jih uporabite prej, saj vam ta jabolka ne bodo zdržala tako dolgo. Med slovenskimi sortami jabolk je za ozimnico primerna na primer goriška sevka.
Slovenska sorta jabolk, ki izvira iz Benečije
Goriška sevka.
Sorta goriška sevka skupaj z dolenjsko in gorenjsko voščenko predstavlja tri avtohtone slovenske jablanove sorte, ki so samoniklo nastale pri nas iz našega genskega materiala brez načrtnega križanja.
Goriška sevka kot naključni sejanec izvira iz vasi Seuce v Benečiji. Drevo goriške sevke raste zelo bujno. Na bolezni, kot sta škrlup in pepelasta plesen, goriška sevka ni občutljiva. Zarodi zgodaj in doseže polno rodnost že v četrtem ali petem letu rasti. Kasneje je rodnost relativno nestabilna. Zori konec septembra oz. prve dni oktobra. Plod je ob zrelosti svetlo rumene osnovne barve, ki na sončni strani postane rdeče prižasta do skoraj popolnoma rdeča. Tudi meso je tik pod kožo nekoliko rdečkasto. Oblika plodov je okrogla do rahlo podolgovata. Plodovi so sladki in vsebujejo malo kisline. Dobra stran sorte je dokajšnja trpežnost plodov, ki niso občutljivi na otiske in se dobro skladiščijo. V navadni sadni kleti lahko zdržijo tudi do junija.
Ob obiranju jabolk z jablan z njimi ravnajte tako previdno, kot da bi šlo za kokošja jajca.
Ko obirate jabolka, z njimi ravnajte nadvse previdno. Pravzaprav tako previdno, kot bi z drevesa obirali jajca. Hitro se namreč poškodujejo, dobijo ureznino ali otiske. Popolna jabolka lahko shranite za dlje časa, poškodovana pa pojejte oziroma porabite čim prej, morda celo za kuhanje. Star pregovor, da eno slabo jabolko pokvari cel kup, namreč ni iz trte izvit. Vsako gnilo jabolko bo negativno vplivalo na vsa druga jabolka v bližini in gniloba se lahko hitro razširil na celotno ozimnico.
Sorta, ki je nikoli ni težko prodati
Dolenjska voščenka.
Dolenjska voščenka je slovenska avtohtona (domača) sorta, ki je nastala kot naključni sejanec iz domačega genskega materiala. V začetku 20. stoletja je bila precej razširjena v okolici Litije, Sevnice, Krškega, Brežic in Novega mesta. Poznana je še pod imenoma sevniška voščenka in dolenjka.
Nekoč je bila zelo cenjena sorta jabolk, saj je tudi v zelo dobrih in s sadjem bogatih letih ni bilo težko prodati. Poleg okusnosti in prijetne arome plodov pa ima dolenjska voščenka tudi nekaj slabosti. Pri tem velja izpostaviti njeno nagnjenost k izmenični rodnosti ter občutljivost ploda za otiske. To onemogoča prevoz plodov na večje razdalje. Plod je ploščato okrogle oblike in ob zrelosti zeleno-rumeno obarvan. Pozneje se obarva intenzivno rumeno in postane voskast, po čemer je sorta tudi dobila ime. Čas zorenja je okoli 20. septembra.
Ohranite jabolka hladna. Idealna temperatura za shranjevanje je od 1 do 2 stopinji Celzija, ob od 90- do 95-odstotni vlažnosti v prostoru. Če jabolk nimate veliko, jih lahko shranite tudi v domači hladilnik. Ti ponavadi ohranjajo temperaturo na približno 5 stopinj Celzija. Položite jih v predal za sadje in zelenjavo, in sicer v plastično vrečko, ki ste jo predhodno naluknjali, ali pa jih pokrijte z vlažno papirnato brisačko. Vsekakor v istem predalu ne shranjujte drugih pridelkov, saj jabolka oddajajo plin etilen, ki kvari drugo sadje in zelenjavo.
Jabolka shranjujte na pladnih ali v gajbicah le v eni plasti.
Večjo količino jabolk shranjujte v prostoru, ki je hladen in temen ali vsaj zatemnjen in vlažen. Še posebej primerna za to je lahko klet, včasih tudi garaža. Temperatura v prostoru mora biti blizu ledišča, a nikakor nižja. Vsako jabolko posebej, če je le mogoče skupaj s pecljem, zavijte v papir, lahko tudi časopis. Tako bodo jabolka ostala ločena. Zavita jabolka nato položite v zaboj, po možnosti v le eni plasti. Lahko pa jih shranite tudi na večje pladnje.
Redno preverjajte jabolka in odstranjujete tista, ki so se začela kvariti. Sicer pa najprej porabite velika, saj se ta ponavadi zmehčajo pred manjšimi. Tudi ko so jabolka v skladišču, še naprej zorijo, zato poskrbite, da bodo različne sorte jabolk shranjene v različnih zabojih oziroma ločeno. Ne pozabite, da različne sorte zorijo različno hitro.
Lokalne izdelke najdete pod oznako Radi imamo domače
Od nekdaj naše s tradicijo.
To jesen Mercator skupaj s pridelovalci iz vseh krajev Slovenije predstavlja tradicionalne, domače, avtohtone izdelke, s katerimi prinaša slovensko tradicijo nazaj na naše krožnike.
V podjetju Mercator čutimo dolžnost, da izpostavimo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort in živalskih pasem ter njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine in pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.
Ponosni smo na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na naših policah zasledite pod oznako Radi imamo domače s prepoznavnim rdečim srčkom, in sodelovanje z več kot 160 lokalnimi dobavitelji in 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v asortima posamezne trgovine sledimo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako zdaj na naših policah najdete tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo.
