Zgodovina ameriških napadov na civiliste

Pred nekaj dnevi so ameriški bombniki zbombardirali bolnišnico Zdravnikov brez meja v afganistanskem Kanduzu. Pri tem so ubili devet zdravnikov in deset bolnikov. "Številni pozivajo, da napad označijo koz vojni zločin, ameriška vojska trdi, da je šlo za postransko škodo. Za napad se je organizaciji Zdravniki brez meja opravičil ameriški predsednik Barack Obama, a črna pika ameriški vojski ostaja.

Še posebno, ker to še zdaleč ni edini tak napad. V zadnjih šestdesetih letih, od vietnamske vojne, se je zgodilo nekaj odmevnih incidentov s kolateralno škodo, ki jih je opisal tudi CNN. Prav od vietnamske vojne je v uporabi termin kolateralna škoda ali postranske žrtve, ki ga je uvedla ameriška vojska, da bi se opravičila civilnim žrtvam. Kritiki trdijo, da termin banalizira pomen civilnih žrtev vojaških napadov iz zraka. Med omenjenimi ni napadov, ki jih izvajajo brezpilotna letala, ta so še bolj smrtonosna kot bombardiranja.

Ben Tre, Vietnam, 1968 Prav v Vietnamu je bil leta 1968 prvi napad ameriške vojske, ki je problematiziral civilne žrtve. To je bilo bombardiranje mesta Ben Tre. Tedaj je novinar Peter Arnett objavil citat neimenovanega majorja ameriške vojske, "da so morali mesto uničiti, da bi ga lahko rešili". Američani so namreč mesto bombardirali, ker so bile v njem enote Vietkonga, in to ne glede na civilne žrtve. Število teh nikoli ni bilo znano.

Zaklonišče v Iraku, 1991 V obdobju prve zalivske vojne so ameriška letala bombardirala zaklonišče v predmestju Bagdada in ubila 408 civilistov. Bombe so bile daljinsko vodene in skladišče so zadeli namenoma. Pentagon in CIA sta se branila, češ da je bilo zaklonišče pomožni štab ter da je Sadam Husein tja namenoma naseljeval civiliste, da bi jih uporabil kot ljudski ščit.

Albanska begunska kolona, Kosovo, 1999 Med vojno v Kosovu je Nato v napadu na kolono albanskih beguncev ubil 73 ljudi. Zavezniške sile so bile prepričane, da gre za kolono srbskih vojaških vozil, a je šlo za begunski vlak. Nato je sprva trdil, da so na begunce streljali Srbi, nato pa je le priznal, da so "bombe pomotoma odvrgli na civiliste".

Kitajsko veleposlaništvo, Srbija, 1999 Američani so zanetili diplomatski spor s Kitajsko, ko so med bombardiranjem Srbije zadeli tudi kitajsko veleposlaništvo v Beogradu. Pri tem so bili ubiti trije kitajski novinarji. Tedanji ameriški predsednik Bill Clinton se je opravičil, češ da je šlo za nesrečo. CIA je pozneje objavila podatek, da se je bombardiranje veleposlaništva zgodilo, ker je eden od analitikov napačno odtipkal koordinate napada. Napad je na Kitajskem izzval protiameriške demonstracije, odnosi med državama pa so bili še nekaj let hladni. Med civilnimi žrtvami napadov na Srbijo je bilo tudi 16 novinarjev, ti so umrli med bombardiranjem zgradbe televizije, in triletna deklica, umrla je med bombardiranjem Batajnice.

Poroka v Afganistanu, julij 2002 Na začetku vojne v Afganistanu sta dva ameriška bombnika bombardirala poročno procesijo v provinci Uruzgan. Umrlo je 48 ljudi. Pentagon je sprva dejal, da so piloti odgovorili na "močno protiletalsko streljanje", nato pa, da so dobili informacije, da so v vasi skrivajo talibani. Nekaj dni pozneje je George Bush poklical afganistanskega predsednika ter mu izrazil "sožalje zaradi izgube nedolžnih življenj". Američani so kljub temu bombardirali še dve poroki v Afganistanu, julija in novembra 2008, ter ubili skupno sto civilistov. V obeh primerih so iz ameriške vojske sporočili, da izražajo sožalje, a do so bili cilj napadov talibani, ne civilisti.

Novinarji Reutersa v Bagdadu, 2007 Ameriška vojska je zanikala napad na civiliste in novinarje v Bagdadu, dokler WiliLeaks ni objavil njegovega posnetka.

Ameriški vojaški helikopter je v napadu na skupino ljudi na ulici Bagdada ubil 12 ljudi, med njimi dva novinarja Reutersa. Incident je ostal bolj ali manj neznan, dokler ni WikiLeaks objavil posnetka napada, ki prikazuje, kako je ameriški helikopter streljal v skupino ljudi, ti so mirno stali na križišču, drug helikopter pa je zadel kombi, ki se je približeval križišču. Pilot helikopterja naj bi fotoaparat zamenjal za protiletalski minomet. Pentagon je pozneje dejal, da nikakor niso vedeli, da so v skupini tudi novinarji.