Zakaj v Veliki Britaniji ne poznajo volilnega molka

Velika Britanija se danes odpravlja na volišča, predvsem pa v negotovosti pričakuje nepredvidljive rezultate. Znano je, da je anglosaška parlamentarna tradicija drugačna od kontinentalne – torej tudi slovenske. Ena od razlik je tudi ta, da v Veliki Britaniji ne poznajo volilnega molka, vsaj ne v taki obliki, kot ga imamo v Sloveniji.

Saša Zagorc s katedre za ustavno pravo na pravni fakulteti v Ljubljani ob tem najprej poudarja, da je volilni molk poljuden termin, ki se je očitno zelo prijel v Sloveniji, ni pa pravilen. Zakonodaja govori o omejitvi volilne propagande tudi v časovni dimenziji – "končati se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja".

Strankam in politikom zaupajo Sean Hanley z University Collegea London nam je pojasnil, da v Veliki Britaniji na splošno ni veliko zakonskih določb, ker njihov pravni sistem ne temelji na ustavi in zakonih kot slovenski, ampak na precedensih. Se pa to spreminja v zadnjih 10 ali 15 letih, potem ko so ustanovili posebno komisijo za volitve, ki določa tudi pravila za registracijo in delovanje strank.

"V resnici v Veliki Britaniji ni določb, kdaj se mora kampanja nehati, obstaja pa neformalni običaj, da stranke ne izvajajo kampanje na dan volitev," pravi Hanley. "Odsotnost konkretnih pravil je verjetno posledica tega, da so strankam z dolgo tradicijo in uveljavljenim politikom zaupali, da ne bodo zlorabljali demokratičnega sistema." "Velika Britanija ne pozna tako imenovanega volilnega molka ali omejitve objavljanja javnomnenjskih anket. To pa verjetno zato, ker so bile kampanje v moderni Britaniji (v 20. in 21. stoletju) mirne in urejene ter da nikoli ni bilo občutka, da so volivci pod pritiskom in potrebujejo dan za premislek pred volitvami," meni Hanley in dodaja: "Mislim, da ta sistem v Veliki Britaniji načeloma deluje dobro. Potrebo po volilnem molku vidim le tam, kjer bi se lahko pojavilo ustrahovanje ali nasilje."

"Nove demokracije v srednji Evropi imajo pogosto zelo podrobne in jasne določbe o strankarskem delovanju. Delno zaradi drugačne pravne tradicije, delno pa zaradi začetne negotovosti o tem, kako bo demokracija delovala, in dejstva, da je padec komunizma pomenil prelom, ob katerem je politični in ustavni sistem moral biti preoblikovan," še pojasnjuje Hanley.

Omejeno ravnanje javnih uslužbencev Poznajo pa v Veliki Britaniji tako imenovani "purdah", ki velja za javne uslužbence. "Vlada v določenem obdobju pred volitvami (obdobje približno ustreza trajanju naše volilne kampanje) na podlagi smernic zapove in usmerja njihovo ravnanje," opisuje Zagorc. "Glavni namen teh smernic je, da poskušajo natančneje zagotoviti politično nevtralnost britanskih javnih služb. Purdah določa tudi nekatere smernice glede zmanjšane vladne aktivnosti v predvolilnem času. To deloma ustreza slovenskemu opravljanju tekočih poslov."

Po besedah Saše Zagorca v Sloveniji posebnih pravil za javne uslužbence, razen splošnega načela o politični nevtralnosti in nepristranskosti ter ene določbe o konfliktu interesov in opravljanju drugih dejavnosti, nimamo. "Zagotovo bi takšne smernice bile smiselne tudi v Sloveniji, a pri tem vidim nekaj resnih ovir. Lojalnost vsakokratni vladi in politična nevtralnost javnih uslužbencev v Sloveniji nista uresničeni, zato zgolj pravila ne bodo prinesla veliko koristi."

"Poznamo ogromno primerov, ko se javni uslužbenec javno zoperstavi vladi ali ministru, a obenem še naprej vztraja na delovnem mestu. Več bi bilo treba storiti za ozaveščanje o pomenu politične nevtralnosti javnih uslužbencev," je prepričan Zagorc.