Zakaj Slovenija ni Švedska

Razlike med Švedsko in Slovenijo glede gospodarske razvitosti so precejšnje. Po švedski državni statistiki je bil leta 2012 bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca 374.200 švedskih kron (43.145 evrov). Za primerjavo: leta 2012 je imela Slovenija BDP na prebivalca 17.712 evrov, povprečna bruto plača je bila junija 1.495,45 evra, neto pa 982,72 evra. Slovenija gospodarsko precej zaostaja za Švedsko Švedska je trenutno v dobri gospodarski kondiciji. V drugem četrtletju 2013 je bila gospodarska rast 0,7 odstotka, inflacija je 0,1-odstotna, nezaposlenih je 7,2 odstotka. Visoka je le nezaposlenost med mladimi do 25 let. Po podatkih Eurostata je bila maja 23,4-odstotna, kar je malenkost nad povprečjem EU (23,3 odstotka).

V naši državi je bila gospodarska rast v drugem četrtletju negativna z –1,7 odstotka, inflacija je bila 2,2-odstotna. Nezaposlenost junija letos je bila 12,8 odstotka, julija se je dvignila, zdaj je dobrih 13 odstotkov. Nezaposlenost med mladimi je bila junija 23,9-odstotna.

Švedska ima 14 milijarderjev, Slovenija nobenega Švedska ima tudi svetovno znana podjetja: Volvo, IKEA, Scania, H&M … Takšnih blagovnih znamk Slovenija nima. Zato ne preseneča, da ima Švedska, ki je sicer vedno veljala za precej egalitarno državo, veliko več bogatašev kot Slovenija.

Po lestvici revije Forbes ima 9,6-milijonska Švedska 14 milijarderjev, kar jo uvršča na osmo mesto na stari celini. Pred njo so le Rusija, Nemčija, Turčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Španija. Za njo je na primer Švica. Slovenija nima milijarderjev, najbogatejši je Sandi Češko (Studio Moderna), ki ima pod palcem 410,6 milijona evrov.

Malo v primerjavi s švedskim milijarderji: Stefan Persson (H&M) 28 milijard ameriških dolarjev (21 milijard evrov), Hans Rausing (Tetra Pak) 11 milijard ameriških dolarjev (8,4 milijarde evrov), Ingvar Kamprad in družina (IKEA) 3,3 milijarde ameriških dolarjev (2,5 milijarde evrov). Najbogatejši Šved je torej 50-krat bogatejši od najbogatejšega Slovenca.

Švedsko gospodarstvo v zasebnih rokah, v Sloveniji močan vpliv države Švedski milijarderji prihajajo iz vrst švedskega gospodarstva, ki je bil vedno večinoma v zasebnih rokah, tudi v času socialdemokratske vladavine – v zasebnih rokah je 90 odstotkov švedske industrije, pet odstotkov je v državni lasti, pet odstotkov pa je kooperativ.

In Slovenija? Kot ugotavlja finančni strokovnjak Simon Mastnak, imamo okoli 23 odstotkov državnega lastništva, če k temu dodamo še posreden vpliv države prek lastništva v bankah, pa ima ta vpliv na več kot polovico slovenskega gospodarstva.

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je začela Švedska privatizirati tudi javno zdravstvo in šolstvo. Kot navaja Economist, zasebne družbe na Švedskem, najbolj znana je Capio, zagotavljajo v zdravstvenem sistemu 20 odstotkov bolnišniške oskrbe in 30 odstotkov zdravstvene oskrbe prebivalstva na primarni ravni.

Švedska za zasebno zdravstvo in šolstvo, Slovenija na okopih javnega zdravstva in šolstva Zasebne zdravstvene službe, ki so v lasti zasebnih skladov, se širijo tudi v tujino. Kdo ve, mogoče bodo kdaj privatizirale tudi slovensko javno zdravstvo, ki je v rdečih številkah.

Zasebna pobuda je vse močnejša tudi v osnovnem šolstvu. Starši lahko od devetdesetih let naprej izbirajo med državnimi šolami in zasebnimi šolami, ki jih financira država. Zdaj že več kot deset odstotkov otrok obiskuje zasebne šole. Največja zasebna izobraževalna ustanova Kunskapsskolan ima na primer 33 šol na Švedskem. Slovenija ima samo tri zasebne osnovne šole (0,13 odstotka vseh osnovnih šol) in šest zasebnih srednjih šol (4,2 odstotka vseh). Če švedskim staršem, ki pošljejo otroka v zasebno šolo, ni treba plačevati šolnine, država slovenskim zasebnim šolam financira od leta 1996 samo 85 odstotkov stroškov. Poskus, da bi država v celoti financirala zasebne šole, je leta 2007 propadel zaradi nasprotovanja zagovornikov javnega šolstva.

Daleč drug od drugega: skromno gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Švedsko je precej skromno, na Švedskem celo nimamo svojega veleposlaništva, saj Švedsko pokriva veleposlaništvo v danski prestolnici. Po podatkih slovenskega veleposlaništva v Köbenhavnu je obseg blagovne menjave med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko lani dosegel vrednost 330,6 milijona evrov. Izvoz blaga iz Slovenije v Švedsko je znašal 207,4 milijona evrov.

S Švedske smo v Slovenijo uvozili blago v vrednosti 123,2 milijona evrov. V primerjavi z obsegom blagovne menjave leta 2011 se je izvoz na Švedsko zmanjšal za 6,7 odstotka, uvoz pa za 4,5 odstotka. Je na skromnem 22. mestu med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnerji.

Tudi neposredne naložbe niso velike. Po podatkih Banke Slovenije je kumulativna vrednost švedskih neposrednih naložb v Sloveniji konec leta 2011 znašala 50,7 milijona evrov, kar zadostuje za 18. mesto. Avstrija, ki je največja vlagateljica v Sloveniji, je vložila kar stokrat več, za 5,7 milijarde evrov naložb. Kumulativna vrednost slovenskih neposrednih naložb v švedsko gospodarstvo pa je konec leta 2011 znašala 34,4 milijona evrov. Slovenija ima več neposrednih naložb kot na Švedskem v 16 državah.