Sreda, 12. 3. 2014, 7.37
8 let, 7 mesecev
Zahod krepi pritisk na Rusijo v ukrajinski krizi
Skupina sedmih najrazvitejših držav sveta (G7) je v skupni izjavi posvarila Rusijo pred priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim in sporočila, da referendum o priključitvi Krima Rusiji, napovedan za nedeljo, ne bo imel "nobene pravne veljave".
Države G7 – Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA – so skupaj z voditelji EU v skupni izjavi za javnost pozvale Rusijo, naj "preneha vsa prizadevanja za spremembo statusa Krima v nasprotju z ukrajinskimi zakoni in mednarodnim pravom". Moskvo so tudi pozvali, naj svoje enote na Krimu "zmanjša na obseg pred začetkom krize".
Sogovornika sta napovedala tudi, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek začeli snovati nove sankcije proti Rusiji, saj Rusija ni storila nobenega koraka v smeri ustanovitve kontaktne skupine za krimsko krizo, ki jo je zahteval Zahod. Tudi o novih sankcijah naj bi v Bruslju prihodnji teden razpravljali voditelji evropskih držav.
Predstavniški dom ameriškega kongresa je medtem že v torek sprejel resolucijo, v kateri obsoja rusko kršitev ukrajinske suverenosti in poziva k sankcijam proti Rusiji. Prav tako so se v resoluciji, ki jo mora sprejeti še senat, zavzeli za napotitev mednarodnih opazovalcev na Krim ter zahtevali umik vseh ruskih vojaških sil s Krima, razen tistih, ki so tam v skladu z dogovorom iz leta 1997.
Menil je še, da je mogoča drugačna pot in izrazil upanje, da bo ruski predsednik Vladimir Putin stopil po njej. "Če ne bo, bo mednarodna skupnost trdno stala za Ukrajino," je dejal Obama. Izrazil je tudi prepričanje, da so se Ukrajinci pripravljeni pogovarjati z Rusijo o prihodnji ureditvi znotraj države, vendar pa se to "ne dela z naperjeno puškino cevjo".
Da je prisotnost ruske vojske na Krimu nezakonita, za nedeljo napovedani referendum o neodvisnosti te avtonomne regije pa v nasprotju z ukrajinsko ustavo, so v razpravi o napetih razmerah v Ukrajini poudarjali tudi poslanci Evropskega parlamenta. Pozivali so k umiritvi razmer, s čimer bi se izognili vojni, obenem pa tudi k sankcijam proti Rusiji.
Evropski komisar za širitev Štefan Füle meni, da bi lahko referendum, ki je tudi v nasprotju z ukrajinsko ustavo, predstavljal veliko nevarnost za stabilnost meja v Evropi, njegov izid pa bo nezakonit. Evropski parlament bo sicer o resoluciji o Ukrajini glasoval v četrtek.
Podobno je zatrdila tudi opazovalna misija približno 40 neoboroženih vojaških opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Opazovalci sicer niso smeli na Krim, a so vseeno zbrali več dokazov, kot so ruske uniforme in bojna oprema "lokalnih samoobrambnih sil", pa tudi registrske tablice na tovornjakih, ki dokazujejo, da gre za vozila ruske črnomorske flote.
Krimski premier Sergej Aksionov trdi prav nasprotno. "Gre za prebivalce Krima, ne dvomite o tem. V enotah za samoobrambo ni ruskih vojakov," je zatrdil. Dodal je, da so krimske enote za samoobrambo sodelovale z rusko črnomorsko floto, nastanjeno v Ukrajini, v skladu z dogovorom o najemu pomorske baze v Sevastopolu.
Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov pa je zagotovil, da lahko prorusko vodstvo na Krimu v kratkem času mobilizira do sedem tisoč oboroženih pripadnikov. Že zdaj samoobrambne enote po njegovih besedah štejejo več kot tri tisoč pripadnikov. Dodal je, da na nedeljskem referendumu o priključitvi Krima k Rusiji pričakujejo okoli 85-odstotno podporo.
O krizi v Ukrajini in odzivih Slovenije nanjo pa je na nujni seji razpravljal odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Sejo, ki je potekala na zahtevo SDS, so zaradi obravnave dodatnega internega gradiva najprej zaprli za javnost, nato pa so jo prekinili. Nadaljevanje naj bi sledilo prihodnji teden.
Zunanji minister Karl Erjavec je zahtevo poslanske skupine SDS po njegovem odstopu, ker naj ne bi zagovarjal temeljnih načel slovenske zunanje politike v odzivih na krizo v Ukrajini, po seji označil za notranjepolitično igro in poskus njegove diskreditacije.