Zahod krepi pritisk na Rusijo v ukrajinski krizi

Skupina sedmih najrazvitejših držav sveta (G7) je v skupni izjavi posvarila Rusijo pred priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim in sporočila, da referendum o priključitvi Krima Rusiji, napovedan za nedeljo, ne bo imel "nobene pravne veljave".

Države G7 – Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA – so skupaj z voditelji EU v skupni izjavi za javnost pozvale Rusijo, naj "preneha vsa prizadevanja za spremembo statusa Krima v nasprotju z ukrajinskimi zakoni in mednarodnim pravom". Moskvo so tudi pozvali, naj svoje enote na Krimu "zmanjša na obseg pred začetkom krize".

Podpis sporazuma med EU in Ukrajino že prihodnji teden? Medtem je Angela Merkel v Varšavi, kjer je o ukrajinski krizi razpravljala s poljskim premierjem Donaldom Tuskom, napovedala, da bi bil lahko dolgo pričakovani politični dogovor o krepitvi vezi med Ukrajino in EU podpisan že prihodnji teden na vrhu EU v Bruslju. Voditelji držav članic EU bodo zasedali 20. in 21. marca.

Sogovornika sta napovedala tudi, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek začeli snovati nove sankcije proti Rusiji, saj Rusija ni storila nobenega koraka v smeri ustanovitve kontaktne skupine za krimsko krizo, ki jo je zahteval Zahod. Tudi o novih sankcijah naj bi v Bruslju prihodnji teden razpravljali voditelji evropskih držav.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je medtem že v torek sprejel resolucijo, v kateri obsoja rusko kršitev ukrajinske suverenosti in poziva k sankcijam proti Rusiji. Prav tako so se v resoluciji, ki jo mora sprejeti še senat, zavzeli za napotitev mednarodnih opazovalcev na Krim ter zahtevali umik vseh ruskih vojaških sil s Krima, razen tistih, ki so tam v skladu z dogovorom iz leta 1997.

Obama vnaprej zavrnil pomen referenduma o Krimu Ameriški predsednik Barack Obama je v Beli hiši gostil ukrajinskega premiera Arsenija Jacenjuka. Ob tem je povedal, da ZDA zavračajo referendum o Krimu in njegovih izidov ne bodo priznale. Izrazil je sicer upanje, da referenduma o odcepitvi Krima od Ukrajine in priključitvi k Rusiji ne bo. Če bodo šle priprave na referendum naprej in se Rusija ne bo umaknila, pa bo od mednarodne skupnosti dobila račun za kršenje mednarodnega prava, je opozoril ameriški predsednik.

Menil je še, da je mogoča drugačna pot in izrazil upanje, da bo ruski predsednik Vladimir Putin stopil po njej. "Če ne bo, bo mednarodna skupnost trdno stala za Ukrajino," je dejal Obama. Izrazil je tudi prepričanje, da so se Ukrajinci pripravljeni pogovarjati z Rusijo o prihodnji ureditvi znotraj države, vendar pa se to "ne dela z naperjeno puškino cevjo".

Jacenjuk čuti, da so ZDA na strani Ukrajincev Obama je pohvalil ukrajinskega premiera in pogum Ukrajincev, ki so se postavili za demokracijo, Jacenjuk pa je dodal, da se borijo za svobodo. "Borili se bomo za svobodo, neodvisnost in suverenost in se ne bomo nikoli predali," je zagotovil Jacenjuk. Sam čuti, da so ZDA na strani Ukrajincev. Dejal je tudi, da je Ukrajina del zahodnega sveta in bo to ostala za vedno.

Da je prisotnost ruske vojske na Krimu nezakonita, za nedeljo napovedani referendum o neodvisnosti te avtonomne regije pa v nasprotju z ukrajinsko ustavo, so v razpravi o napetih razmerah v Ukrajini poudarjali tudi poslanci Evropskega parlamenta. Pozivali so k umiritvi razmer, s čimer bi se izognili vojni, obenem pa tudi k sankcijam proti Rusiji.

Barroso: Prvi cilj je umiritev razmer in mirna rešitev Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ponovno poudaril, da je rusko posredovanje na Krimu neizzvana kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine. Prvi cilj je po njegovih besedah umiritev razmer in mirna rešitev z upoštevanjem mednarodnega prava.

Evropski komisar za širitev Štefan Füle meni, da bi lahko referendum, ki je tudi v nasprotju z ukrajinsko ustavo, predstavljal veliko nevarnost za stabilnost meja v Evropi, njegov izid pa bo nezakonit. Evropski parlament bo sicer o resoluciji o Ukrajini glasoval v četrtek.

"Gre za zelo resne razmere" Poveljnik sil Nata v Evropi Philip Breedlove je na svojem uradnem blogu zapisal, da vojaki, ki brez oznak delujejo na Krimu, niso "lokalne samoobrambne sile", pač pa ruska vojska. "Po skrbnem pregledu informacij iz več virov, ki so nam na voljo, verjamemo, da gre za pripadnike ruske vojske (...) Gre za zelo resne razmere," ugotavlja poveljnik sil zveze Nato v Evropi.

Podobno je zatrdila tudi opazovalna misija približno 40 neoboroženih vojaških opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Opazovalci sicer niso smeli na Krim, a so vseeno zbrali več dokazov, kot so ruske uniforme in bojna oprema "lokalnih samoobrambnih sil", pa tudi registrske tablice na tovornjakih, ki dokazujejo, da gre za vozila ruske črnomorske flote.

Krimski premier Sergej Aksionov trdi prav nasprotno. "Gre za prebivalce Krima, ne dvomite o tem. V enotah za samoobrambo ni ruskih vojakov," je zatrdil. Dodal je, da so krimske enote za samoobrambo sodelovale z rusko črnomorsko floto, nastanjeno v Ukrajini, v skladu z dogovorom o najemu pomorske baze v Sevastopolu.

Turčinov zatrdil, da Ukrajina ne bo uporabila vojske, da bi ustavila Krim pri odcepitvi Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov je medtem zatrdil, da Ukrajina ne bo uporabila vojske, da bi ustavila Krim pri odcepitvi. Kot je dejal, v Kijevu ne bodo sledili scenariju, ki so ga pripravili v Moskvi. Meni, da bi s posredovanjem na Krimu dali Rusiji izgovor za posredovanje na celotnem vzhodu države.

Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov pa je zagotovil, da lahko prorusko vodstvo na Krimu v kratkem času mobilizira do sedem tisoč oboroženih pripadnikov. Že zdaj samoobrambne enote po njegovih besedah štejejo več kot tri tisoč pripadnikov. Dodal je, da na nedeljskem referendumu o priključitvi Krima k Rusiji pričakujejo okoli 85-odstotno podporo.

Začele so se napovedane vojaške vaje V Črnem morju so se sicer začele napovedane vojaške vaje ameriških marincev ter pripadnikov romunske in bolgarske mornarice. Vaje so načrtovali že leta 2013, še preden je izbruhnila ukrajinska kriza. Zaradi slabega vremena so se začele dan pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

O krizi v Ukrajini in odzivih Slovenije nanjo pa je na nujni seji razpravljal odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Sejo, ki je potekala na zahtevo SDS, so zaradi obravnave dodatnega internega gradiva najprej zaprli za javnost, nato pa so jo prekinili. Nadaljevanje naj bi sledilo prihodnji teden.

Zunanji minister Karl Erjavec je zahtevo poslanske skupine SDS po njegovem odstopu, ker naj ne bi zagovarjal temeljnih načel slovenske zunanje politike v odzivih na krizo v Ukrajini, po seji označil za notranjepolitično igro in poskus njegove diskreditacije.