Vsi Evropejci so v sorodu

V znanstvenem članku, ki ga je Graham Coop s sodelavcem Petrom Ralphom maja objavil v znanstveni reviji PLOS Biology, je tako orisana sorodstvena povezanost Evropejcev, ki ima skupne prednike v družini, ki je živela pred 1.000 leti.

Coop sicer pravi, da so takšen rezultat predvideli v teoriji pred več kot desetimi leti, a do zdaj niso imeli pravih dokazov o DNK-ju prebivalcev. S profesorjem Petrom Ralphom sta tako sledila sorodstvenim vezem v Evropi do pred 3000 leti, pri čemer sta si pomagala z bazo podatkov POPRES, kjer gre za vzorec prebivalstva, na podlagi katerega lahko proučujejo genska zaporedja več kot 2.000 posameznikov.

Po pričakovanjih sta Coop in Ralph ugotovila, da je genetska sorodnost med dvema posameznikoma manjša, če živita dlje drug od drugega in obratno, a tudi če posameznika živita več kot 3.200 kilometrov narazen, na primer v Veliki Britaniji in Turčiji, obstaja precejšnja verjetnost, da imata skupne prednike, ki so živeli pred 1.000 leti. Pri tem predvidevata, da podobna sorodstvena povezanost obstaja tudi drugje po svetu.

Seveda med prebivalci obstajajo manjše genetske razlike, ki so posledica demografskih sprememb in zgodovinskih selitev. Po Ralphovih besedah so fizične ovire, kot so gorske verige, in družbene ovire, kot so jezikovne razlike, rahlo zmanjšale sorodstvene vezi, a na splošno gledano gre za majhne razlike. "Splošna slika je, da so vsi med seboj v sorodu," meni Coop.

Da bi odkrila sorodstvene vzorce, sta Ralph in Coop uporabila teorijo o pričakovani količini genoma, ki si ga med seboj delita sorodnika. Bratranec in sestrična imata na primer skupne stare starše in si tako delita precejšnje dele DNK-ja. Ralph in Coop sta iskala krajše dele DNK-ja, ki si jih delijo bratranci in sestrične, čeprav jih v rodoslovnem drevesu ločujejo cele generacije. Ker se število potomcev podvoji z vsako generacijo, se možnost, da bi si z daljnim prednikom delili identičen DNK, hitro zmanjša. A v velikih vzorcih je takšne redke primere vendarle mogoče najti. S pomočjo takšnih najdb po vsej Evropi sta Ralph in Coop skušala izračunati, pred koliko leti so si ti ljudje delili prednika.

Znanstvenika upata, da se bosta s svojim raziskovanjem lahko lotila tudi drugih večjih in natančnejših baz podatkov, na primer ljudi, ki živijo v isti državi. Čeprav genetske raziskave osvetljujejo zgodovino, pa ne slikajo celotne slike. Znanstvenika pri tem opozarjata na pomembnost arheologije in lingvistike.