Janez Janša
Petek, 11. 12. 2020, 6.31
4 leta
Vrh EU dosegel dogovor o zmanjšanju izpustov, podprli sankcije proti Turčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,47
4
Voditeljem članic EU je po dolgi nočni razpravi uspelo doseči dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 z zdajšnjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990. Poljska, ki je močno odvisna od premoga, je zahtevala dodatna zagotovila glede finančne pomoči pri zelenem prehodu. Pred tem so voditelji članic EU podprli sankcije proti Turčiji na podlagi pravnega okvira, vzpostavljenega novembra lani, ki omogoča ukrepanje proti posameznikom in podjetjem, odgovornim za nezakonito vrtanje nafte in plina v ciprskem morju.
Poljska je bila decembra lani, ko so voditelji dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, edina članica, ki se ni mogla zavezati k uresničitvi tega cilja.
Po bruseljskih tolmačenjih je v cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 nato posredno privolila v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu Unije, vendar pa že vseskozi želi več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav, poroča STA.
Potem ko so voditelji v četrtek precej hitro dosegli dogovor o kompromisu, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1.824 milijard evrov, so več ur namenili Turčiji in dosegli dogovor o novih sankcijah proti Ankari. Po maratonski nočni seji so vendarle uspeli doseči dogovor o zmanjšanju izpustov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov.
"Seja traja nepretrgoma od včeraj od 13. ure. Veliko orehov strtih, nekaj jih še čaka. Epidemija je vse izzive in težave v EU potrojila," je zgodaj zjutraj tvitnil slovenski premier Janez Janša.
Seja @EUCouncil traja nepretrgoma od včeraj od 13.00 ure. Veliko orehov strtih, nekaj jih še čaka. #epidemija je vse izzive in težave v #EU potrojila.
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 11, 2020
Greenpeace: Dogovor le majhen napredek
Dogovor voditeljev članic EU glede podnebnih ciljev EU za leto 2030 po oceni okoljevarstvene organizacije Greenpeace razkriva nepripravljenost vlad, da sledijo znanosti in se spoprimejo z vzroki za izredne podnebne razmere. Po njihovem mnenju gre pri dogovoru o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 le za majhen napredek.
Svetovalec Greenpeaca za podnebno politiko Sebastian Mang je ocenil, da bodo vlade dogovor gotovo ocenile za zgodovinski, vendar pa gre le za majhen napredek, EU je že na poti, da cilje doseže. Po zadnjih izračunih bo namreč EU z že sprejetimi ukrepi izpuste do leta 2030 zmanjšala za 46 odstotkov.
Vlade se po njegovih besedah bojijo ukrepati proti največjim onesnaževalcem, so sporočili iz Greenpeacea. Brez bolj odločnih ukrepov bodo največje naftne in plinske družbe preživele brez večjih sprememb.
Znanstveniki opozarjajo, da bi morala EU emisije zmanjšati za več kot 55 odstotkov, če se želi izogniti podnebni katastrofi. Greenpeace predlaga, da bi se emisije zmanjšale za vsaj 65 odstotkov.
O brexitu le na kratko, možnosti za dogovor majhne
Voditelji so po navedbah virov brexit danes obravnavali le na kratko, manj kot deset minut. Scenarij, da dogovora EU in Združenega kraljestva o odnosih po brexitu ne bo, je verjetnejši kot scenarij, da dogovor bo, so sporočili viri pri EU po kratki razpravi o brexitu na vrhu EU. "Položaj je težek. Glavne ovire ostajajo," so še dodali.
Pogajanja se danes nadaljujejo. V nedeljo naj bi ocenili, ali je dogovor mogoč.
Podprli sankcije proti Turčiji
Voditelji članic EU so pred tem podprli sankcije proti Turčiji na podlagi pravnega okvira, vzpostavljenega novembra lani, ki omogoča ukrepanje proti posameznikom in podjetjem, odgovornim za nezakonito vrtanje nafte in plina v ciprskem morju.
Pravni okvir omogoča kaznovanje fizičnih oseb z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v Unijo ter kaznovanje pravnih oseb z zamrznitvijo premoženja. Poleg tega prepoveduje fizičnim in pravnim osebam v EU financiranje kaznovanih posameznikov ali podjetij.
Poleg tega so voditelji pozvali k pripravi poročila o položaju v vzhodnem Sredozemlju, političnih in gospodarskih odnosih EU in Turčije ter možnostih nadaljnjega ukrepanja, vključno z razširitvijo omenjene odločitve glede sankcij, v premislek najpozneje na vrhu marca prihodnje leto, piše v sklepih.
Pravni okvir iz novembra lani je bil drugi niz ukrepov proti Turčiji zaradi vrtanja nafte in plina v ciprskem morju. Pred tem se je julija lani Unija dogovorila za zmanjšanje predpristopne pomoči, omejitev posojil Evropske investicijske banke, odpoved nekaterih političnih srečanj in zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu.
Voditelji obžalujejo enostranska dejanja in provokacije Turčije ter zaostreno retoriko, uperjeno proti članicam in voditeljem EU. Obenem potrjujejo strateški interes za razvoj vzajemno koristnega odnosa s Turčijo ter poudarjajo, da je ponudba pozitivnega razvoja odnosov še vedno na voljo in da je treba komunikacijske poti pustiti odprte.
4