Sreda, 16. 9. 2020, 16.54
3 leta, 7 mesecev
Von der Leynova z vizijo poti od krhkosti k novi vitalnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v svojem prvem govoru o stanju v EU na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju razgrnila vizijo poti Evrope iz krhkosti, ki jo je razgalil novi koronavirus. V ospredju so bili pričakovano spoprijemanje s pandemijo, zeleni in digitalni prehod ter migracije.
"Imamo vizijo, načrt in naložbe. Zdaj je čas za delo," je pozvala predsednica v rekordno dolgem govoru, ki je trajal uro in 20 minut ter šteje več kot 8000 besed. Pozvala je tudi, da je treba ustvarjati priložnosti za jutrišnji svet, ne zgolj reševati kriz včerajšnjega sveta. Te govore se običajno primerja z novoletno jelko, na katero se obesi čim več okraskov. V njih je namreč vsega po malem, kar prinaša tveganje, da ob preveč prioritetah na koncu prioritete dejansko niso jasne, piše STA.
Poklonila sej zdravstvenim delavcem
Von der Leynova je govor začela s poklonom zdravstvenim delavcem in izpostavila "krhkost povsod okrog nas", ki jo je razgalil "virus, tisočkrat manjši kot zrno peska". Niz pobud je začela s pozivom k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije, tako s krepitvijo obstoječih teles kot z vzpostavitvijo nove agencije za biomedicinske raziskave.
Izpostavila je, da je bolj jasno kot kdaj koli, da je treba v okviru konference o prihodnosti Evrope razpravljati o pristojnosti na področju zdravja. Ta je sedaj v rokah članic, komisija igra le podporno vlogo. Za prihodnje leto je v sodelovanju z Italijo kot predsedujočo skupini G20 napovedala globalni zdravstveni vrh v Italiji.
Močno je odmevalo tudi sicer pričakovano sporočilo, da je treba bistveno okrepiti cilj za zmanjšanje izpustov do leta 2030 - na najmanj 55 odstotkov. Ob tem je napovedala, da se bo 37 odstotkov sredstev iz 750-milijardnega sklada za okrevanje porabilo neposredno za cilje, ki jih opredeljuje evropski zeleni dogovor, in da bodo 30 odstotkov sredstev za ta sklad pridobili z zelenimi obveznicami.
Izpostavila je, da je treba evropski sistemski spremembi zagotoviti tudi posebno estetiko in napovedala vzpostavitev novega "evropskega bauhausa" - prostora soustvarjanja, kjer sodelujejo arhitekti, umetniki, študenti, inženirji in oblikovalci. Poudarila je, da mora biti prihodnjih deset let evropsko "digitalno desetletje", in napovedala, da se bo petina denarja iz sklada za okrevanje namenila za digitalne naložbe. Napovedala je tudi evropski oblak in predlog za oblikovanje varne evropske e-identitete, poroča STA.
Poudarila izjemen pomen vladevine prava
Sklicujoč se na svoje izkušnje iz časa, ko je bila ministrica za delo, je napovedala tudi zakonodajni predlog za skupen evropski okvir za minimalno plačo, ki naj bi vsem zagotovil dostojno delo. Pred govorom je bilo eno od vročih vprašanj namreč, ali se bo komisija odločila to področje reševati z zakonodajo ali zgolj s priporočilom.
Izpostavila je pomen obnovitve vseh štirih temeljnih svoboščin - prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ter prostega gibanja ljudi - ter ob tem napovedala "novo strategijo za prihodnost schengna". V pričakovanju novega migracijskega pakta, ki ga bo komisija razgrnila prihodnji teden, je izpostavila, da mora vsakdo okrepiti prizadevanja in odgovornost. Napovedala je skupen projekt EU in Grčije za vzpostavitev novega centra za migrante na Lezbosu. "Migracije so evropski izziv in vsa Evropa mora prispevati," je pozvala.
Poudarila je izjemen pomen vladavine prava. Komisija bo prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah unije objavila do konca meseca. To poročilo bo po njenih besedah preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev. Zatrdila je, da bodo evropski denar zavarovali pred vsakršno goljufijo, korupcijo in navzkrižjem interesov.
Napovedala je uvedbo položaja prvega evropskega koordinatorja za boj proti rasizmu ter opozorila, da so območja brez pravic skupnosti LGBTQI območja brez humanosti in da zanje ni prostora v EU. Pozvala je k "novim začetkom s starimi prijatelji" na drugi strani Atlantika in Rokavskega preliva. Čeprav se EU ne strinja vedno z odločitvami v Beli hiši, je čezatlantska vez pomembna, je poudarila, poroča STA.
Vzpostavitev evropskega sistema sankcij za kršitelje človekovih pravic
Ločitvenega sporazuma z Združenim kraljestvom ni mogoče enostransko spremeniti - gre za pravo, zaupanje in dobro vero, je še opozorila. Ob tem je spomnila na besede železne dame Margaret Thatcher: "Britanija ne krši pogodb. To bi bilo slabo za Britanijo, za odnose s preostalim svetom in za kateri koli prihodnji trgovinski sporazum."
Poleg tega je med drugim napovedala predlog za vzpostavitev evropskega sistema sankcij za kršitelje človekovih pravic po svetu po vzoru ameriškega zakona Magnicki, zagotovila podporo Belorusom, opozorila Kitajsko glede Hongkonga in Ujgurov, poudarila, da je Zahodni Balkan del Evrope, ter posvarila Turčijo pred ustrahovanjem sosed.
Evropski poslanci so v razpravi podprli vizijo in cilje za bolj zeleno, zdravo in gospodarsko močno EU po pandemiji covida-19. Poleg pohval pa so nanizali tudi številne kritike in opozorila, da trenutno stanje v EU ni razlog za pretiran optimizem. Evropski poslanci iz Slovenije so med drugim pozdravili napoved o izgradnji zdravstvene unije, digitalni transformaciji, skupnem evropskem okviru za minimalno plačo in ambicioznejše podnebne cilje.
Govor o stanju unije po vzoru ameriškega običaja je EU uvedla z lizbonsko pogodbo leta 2009. Prvi govor je imel septembra 2010 tedanji predsednik komisije Jose Manuel Barroso, še navaja STA.
Zunanje ministrstvo pozdravlja vsebinske poudarke in sporočila predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Kot so sporočili, posebej izpostavljajo njen poudarek, da mora Evropa iz pandemije covida-19 iziti močnejša in vitalnejša.
Slovenija ima v tem kontekstu do aktivnosti Evropske komisije visoka pričakovanja, pri tem podpira osredotočanje komisije na zagotovitev varnosti, stabilnosti in priložnosti za vse državljane unije, so sporočili z MZZ. Na ministrstvu posebej pozdravljajo tudi osredotočenost komisije na področje zdravja, okolja, gospodarsko obnovo po pandemiji, krepitev odpornosti in suverenosti Evropske unije ter najavo o predstavitvi ekonomskega svežnja obnove tudi za države Zahodnega Balkana.
Nastop von der Leynove je po njihovem pomemben tudi z vidika predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021 in v tem kontekstu bo Slovenija predloge Evropske komisije podrobno proučila. Veseli jih, da so vsebinski poudarki nagovora skladni s predvidenimi prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja, na katerega se slovenska vlada intenzivno pripravlja. (STA)
