Nedelja, 3. 11. 2024, 22.20
1 dan
Volitve, ki so se skorajda končale z državnim udarom
Zadnje ameriške volitve, ki so potekale 3. novembra 2020, so bile zagotovo najbolj razburljive ameriške volitve v zadnjih desetletjih. Poraženec volitev Donald Trump namreč ni želel priznati poraza, ampak je želel ostati v Beli hiši za vsako ceno: nekje je zahteval ustavitev štetja, na določenih voliščih je zahteval ponovno štetje, spet drugje je zahteval razveljavitev dela glasovnic. Njegova kampanja je vložila na desetine tožb. Težave so bile s potrditvami volilnih izidov v okrožjih in na ravni držav, na ulicah in pred volišči so se zbirali Trumpovi privrženci. Vrhunec dogajanja pa je bil naskok Trumpovih podpornikov na kongres 6. januarja 2021.
Volišča v ZDA so razporejena v različnih časovnih pasovih. Po vzhodnoameriškem času so se volišča začela odpirati od 6. ure zjutraj naprej. Z dvema izjemama: tradicionalno so se okoli polnoči že izvedle volitve na dveh voliščih v zvezni državi New Hampshire, ki imata skupaj nekaj deset volivcev. Na enem je zmagal Joe Biden, na drugem Donald Trump.
Guam pravilno napovedal zmago Bidna
Druga izjema so volitve na Guamu, ki spada pod ZDA, a nima statusa zvezne države, zato ne more izvoliti elektorjev, ki izberejo novega predsednika. Volišča na Guamu so se zaprla že ob 5. uri zjutraj po vzhodnoameriškem času. Te volitve so medijsko zanimive, ker so volivci na Guamu, razen dvakrat, vedno dali največ glasov prihodnjemu zmagovalcu volitev.
Edina izjema so bile volitve leta 1980, ko so dali več glasov demokratu Jimmyju Carterju kot republikancu Ronaldu Reaganu, ki je na koncu zmagal. Drugič so volivci na Guamu udarili mimo leta 2016, ko je Hillary Clinton premočno zmagala. Leta 2020 so volivci na Guamu pravilno "napovedali" zmagovalca, saj je Biden dobil več glasov kot Trump.
Zapirajo se prva volišča, napetost narašča
Ob 6. uri popoldne po vzhodnoameriškem času so se začela zapirati prva volišča – najprej volišča na območju Indiane in Kentuckyja, ki ležijo v vzhodnoameriškem časovnem pasu. Zadnja volišča, ki so se zaprla, so bila na Aleutih na območju Aljaske – šele 4. novembra ob enih zjutraj po vzhodnoameriškem času. V nekaterih zveznih državah začnejo šteti glasove s predčasnih volitev najprej, v drugih šele na koncu.
Trump je razglasil zmago, ko se štetje glasov sploh še ni končalo. Nato je nekje zahteval konec štetja, nekje vnovično štetje. Okoli volišč v ključnih državah, kjer so bili izidi zelo tesni, so se zbirali njegovi privrženci. Na fotografiji: Trumpova oborožena privrženca pri enem od volišč v Arizoni.
Ob pol enih zjutraj Biden svoje privržence nagovori, naj bodo potrpežljivi in da bo zmagal. Ob 2.30 zjutraj je Trump v Beli hiši zahteval konec štetja (do takrat je bil v prednosti, ki pa je kopnela), govoril o volilnih prevarah in trdil, da je zmagal na volitvah. V državah, kjer je bil Trump v tistem času v prednosti (Michigan), je zahteval konec štetja, v državah, kjer je zaostajal za Bidnom, je zahteval vnovično štetje (Wisconsin).
Trump že vlaga tožbe, njegovi privrženci se zbirajo pri voliščih
Napeto je bilo tudi v Arizoni, kjer so se pred nekaterimi volišči zbrali Trumpovi privrženci, in v Georgii, kjer so v dnevih po volitvah glasove zaradi tesnega izida večkrat prešteli. Trumpov tabor je bil z vlaganjem tožb dejaven tudi v Pensilvaniji, še eni ključni državi na volitvah 2020.
Za Trumpov tabor je bilo sporno zlasti štetje glasov po pošti (ne pozabimo, da je bilo takrat obdobje pandemije covid-19, ko so se številni volivci odločili za to možnost). Ta so se začela v številnih zveznih državah preštevati 4. novembra ob 9. uri zjutraj.
Prva projekcija, da je Biden dobil dovolj elektorjev
V sredo, 4. novembra, ob 6. uri popoldne po vzhodnoameriškem času, je novinarska agencija AP objavila projekcijo, da ima Biden z zmagami v Wisconsinu in Michiganu že 264 elektorskih glasov. Drugi mediji so še previdni.
Ko so projekcije potrdile Bidnovo zmago, so 7. novembra 2020 na ulice prišli Bidnovi privrženci, ki so bučno proslavljali zmago. Na fotografiji: Newyorčani 7. novembra slavijo Bidnovo zmago in Trumpov poraz. A Trump se še zdaleč ni sprijaznil s porazom.
V četrtek, 6. novembra, je Biden prišel v vodstvo tudi v Pensilvaniji in Georgii. Za Georgio je bilo že takrat znano, da bo potrebno vnovično štetje. 7. novembra je CNN razglasil Bidna za zmagovalca volitev. V številnih mestih so Bidnovo zmago hrupno proslavljali. A Trumpov tabor se še ni vdal, vlagal je tožbe in zahteval nova štetja v ključnih državah.
Republikanske ovire pri potrjevanju izidov volitev
Težava za Bidna so tudi republikanci v nekaterih volilnih odborih, ki s težavo potrjujejo izide volitev. V Arizoni in Wisconsinu so izide potrdili šele 30. novembra. Trump je zahteval tudi razveljavitve potrditev izidov.
Trump je 26. novembra dejal, da bo odšel iz Bele hiše, če bo elektorski kolegij izvolil Bidna, a dodal, da bodo elektorji storili napako, če bodo izvolili demokrata.
Teksas skuša preprečiti Bidnovo zmago, elektorji glasujejo
Nato sledi novo presenečenje: republikanski teksaški generalni tožilec Ken Paxton toži države Georgio, Michigan, Pensilvanijo in Wisconsin ter zahteva, da zvezno vrhovno sodišče izide v teh zveznih državah razglasi za nične – tako bi zmagal Trump. Zvezni vrhovni sodniki 11. decembra tožbo Teksasa zavrnejo.
Najbolj v ospredju poskusov spreobrnitve rezultatov sta bila člana Trumpove odvetniške skupine Rudy Giuliani (tudi nekdanji republikanski župan New Yorka) in Sidney Powell. Trdila sta, da je Biden zmagal zaradi organizirane volilne goljufije. Sidney Powell je trdila, da sta pri kraji glasov sodelovali tudi podjetji Dominion Voting Systems in Smartmatic, ki izdelujeta volilne naprave. Podjetji sta jo tožili. Sidney Powell je pozneje priznala krivdo, da je dobila le pogojno kazen. Giuliani pa je moral zaradi odškodninskih tožb razglasiti osebni stečaj.
Elektorji so se 14. decembra zbrali v glavnih mestih posameznih zveznih držav in formalno glasovali za predsednika. Biden je uradno prejel 306 elektorskih glasov, Trump pa 232. Ni bilo nobenega nezvestega elektorja, ki bi glasoval drugače, kot so v njegovi zvezni državi odločili volivci.
Trump zbere privržence v Washingtonu, naskok na kongres
A Trump še ni odnehal. Svoje privržence, med njimi je bila skupina Ponosni fantje (Proud boys), je 6. januarja 2021 zbral na javni shod v Washington z naslovom Rešimo Ameriko (Save America). Po govoru so številni privrženci odšli proti kongresu, kjer so se kongresniki pripravljali za formalno štetje glasov elektorjev in končno potrditev volitev, ter vdrli vanj.
Trump je vse do zadnjega skušal preprečiti Bidnov vstop v Belo hišo. 6. januarja 2021, ko se je kongres zbral za formalno potrditev izidov volitev, je v Washingtonu zbral svoje privržence na shodu. Pozneje so privrženci odšli proti kongresu in vdrli vanj. Na fotografiji: Trumpovi privrženci po vdoru v kongres.
Vdor ni preprečil štetja, ki je bilo uradno opravljeno 7. januarja 2021 zjutraj. Pred štetjem je Trump pozival svojega podpredsednika Mika Penca, naj zavrne izide glasovanja elektorskega kolegija. To je Pence zavrnil, ker mu ustava ne daje te pravice. Biden je zaprisegel za predsednika 20. januarja 2021. Poraženi Trump se ni želel srečati z Bidnom, tako da je že pred inavguracijo zapustil Belo hišo in odšel z ženo Melanio na Florido.