Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Tina Vovk

Torek,
8. 10. 2013,
12.52

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Torek, 8. 10. 2013, 12.52

8 let

Vojaški duhovniki ne smejo darovati maše

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Začenja se drugi teden delnega zaprtja ameriške vlade. Obtožbe letijo na vse strani, skoraj milijon zveznih delavcev je na prisilnem dopustu, zaprtje pa vpliva tudi na življenja navadnih Američanov.

Prestolnico Washington so ameriški mediji preimenovali v Zaprto mesto. Doma je na prisilnem dopustu ostalo okoli 800 tisoč "nenujnih" od okoli 2,1 milijona zveznih delavcev. Na prisiljenem dopustu so tri četrtine zaposlenih v Beli hiši, ki jim je prepovedano celo preverjanje sporočil na njihovih službenih telefonih.

Je verska svoboda zadnja žrtev vladnega zaprtja? Ameriška vojska je namreč na prisilni dopust poslala približno 50 katoliških duhovnikov in jim prepovedala darovanje maše. Najmanj enemu so dejali, da bo v primeru kakršnegakoli duhovniškega delovanja kaznovan. Zaradi pomanjkanja aktivnih katoliških duhovnikov ameriška vlada najema duhovnike in tem so med zaprtjem nekatere vojaške baze prepovedale tudi prostovoljno darovanje maše.

Duhovnikom grozi celo aretacija Če bi kateri duhovnik prekršil prepoved v vojaški bazi, bi mu lahko grozila aretacija in/ali odpustitev. "Alarmantno se mi zdi, da duhovniki niti prostovoljno ne smejo nuditi svojih uslug, ne da bi jim grozila aretacija," je za Fox News povedal Ron Crews, predstavnik zveze duhovnikov za versko svobodo.

Politično kupčkanje med demokrati, ki nadzirajo spodnji dom kongresa – predstavniški dom –, in republikanci, ki imajo večino v senatu, vpliva tudi na vsakdanje življenje navadnih Američanov. Zaprtje je prizadelo paciente z rakom, ki so želeli sodelovati pri poskusnem zdravljenju, saj zaradi zaprtja ne sprejemajo novih pacientov in jih vsak teden zavrnejo okoli 200.

Turisti ostajajo pred zaprtimi vrati nacionalnih parkov, muzejev, zveznih stavb … Tisti Američani, ki še nimajo potnih listov, ne morejo v tujino. Ob zadnjem zaprtju vlade je neobdelanih ostalo 200 tisoč prošenj za potni list. Izplačevanje socialnih izplačil za vojne veterane in pokojnine je odloženo, davčna uprava je zaprta.

Obamacare deluje naprej Človek, ki mu vse bolj pripisujejo izključno odgovornost za zaustavitev dela vlade, je John Boehner. Najvplivnejši republikanec ima kot predsednik predstavniškega doma kongresa namreč moč, da prekine blokado – skliče glasovanje o tem, ali naj se zaprtje konča –, a tega ne stori. Obama ga ob vsaki priložnosti napade. Boehnerja v šahu drži njegova lastna stranka oziroma njene najbolj konservativne frakcije, ki nikakor ne pristanejo na noben kompromis glede Obamacara oziroma Obamove zdravstvene reforme.

Zanimivo, Obamacare, ki je v središču spora med republikanci in demokrati, deluje naprej, ker je njegovo financiranje odvisno od kongresnega proračunskega procesa.

Zadnje zaprtje trajalo 21 dni Zadnje zaprtje ameriške vlade leta 1995 in 1996 je trajalo rekordnih 21 dni in je ameriške davkoplačevalce stalo okoli 1,4 milijarde dolarjev. Tokratno zaprtje sovpada z reševanjem vprašanja dviga meje javnega dolga. ZDA imajo namreč po besedah finančnega ministra Jacka Lewa le še do 17. oktobra dovolj denarja za plačevanje računov.

Ne spreglejte