V puščavi gradijo kmetije brez zemlje

Akvaponika je relativna nova metoda pridelovanja zelenjave. Je mešanica hidroponike, se pravi gojenja zelenjave v hranljivih raztopinah, in akvakulture, gojenja rib. Pri akvaponiki se ribe uporabljajo za bogatenje vode, iz katere rastejo rastline. Farma v puščavi meri 4000 kvadratnih metrov. In čeprav se zdi gojenje zelenjave v puščavi z uporabo vode potratno, temu ni tako. Z akvaponičnim načinom se prihrani veliko vode, saj ta nenehno kroži.

Al Mazroui je svojo farmo, ki je od Abu Dhabija oddaljena le 20 minut vožnje, zgradil lani. Letos pa že pobira pridelek zelenjave in sadja. "Gojimo lubenice, ki bodo vsak hip dozorele. Poleg tega gojimo še brokoli, solato, malancane, paradižnik, zelje in kumare. Eksperimentiramo pa tudi z drevesi papaje," je ponosen na raznolikost pridelka.

Na dan lahko pridelajo 1200 glav solate. Za paradižnik imajo zgrajene štiri sisteme, a trenutno uporabljajo le enega. Kljub temu dnevno pridelajo od 180 do 220 kilogramov paradižnika. Zelenjavo prodajajo na tržnicah Abu Dhabija, neposredno pri njih pa kupuje tudi nekaj odličnih restavracij. Al Mazroui ponosno pove, da so njegovi pridelki lepi, pridelani brez pesticidov.

Kar dela akvaponične sisteme še bolj privlačne je to, da so popolnoma samozadostni. Ko postane voda za ribe preveč onesnažena, jo premaknejo k rastlinam, ki jo kot naravni filtri očistijo, hkrati pa izčrpajo hranilne snovi potrebne za rast. Čista voda gre tako ponovno nazaj k ribam.

Al Mazroui se je nad sistemom navdušil, ker ga zanimajo alternative in nikoli ni maral kmetijstva, ki temelji na kemiji. Človek, ki je dokončal le sedem razredov osnovne šole, je sam raziskal vse možnosti, kako bi to tehnologijo lahko uporabljal v puščavi.

Sistem za ekstremne klimatske razmere Pri tem mu je pomagalo nekaj znanstvenikov. Jean Yves Mervel, profesor za Kmetijski fakulteti v Združenih arabskih emiratih, je prepričan, da je akvaponika primerna za puščave, saj ima minimalen učinek na okolje. S tem bi se zvečala proizvodnja hrane v državi, ki trenutno uvozi kar 90 odstotkov vse hrane. "Z odpadkom enega sistema nahranimo drug sistem. To je zmagovalna kombinacija, ki zmanjšuje onesnaženje," je prepričan profesor.

Res pa je, prav velikih farm z akvaponiko še niso naredili, zato ne vedno kako se obnese v industrijski proizvodnji hrane. Prav tako bi bilo tradicionalne kmete, ki imajo traktorje in obdelujejo zemljo, prepričati, da to zamenjajo za vodo in ribe. "Tradicionalno kmetijstvo malce upočasnjuje razvoj alternativ," meni profesor.

Zato ni čudo, da so prve tovrstne farme nastale v Emiratih, kjer tradicionalno kmetijstvo ni močna panoga. Jabber Al Mazroui je prepričan, da je v teh sistemih prihodnost proizvodnje hrane. "Tak sistem lahko narediš kjerkoli na svetu. Tudi v puščavi in drugih ekstremnih podnebnih razmerah. Tako lahko hkrati gojiš zelenjavo in ribe," je povedal za Deutsche Welle.

Upa, da bo s svojo idejo prepričal tudi poslovneže Abu Dhabija, da bodo z isto vnemo kot gradijo nebotičnike, začeli graditi tudi akvaponične farme.