Sreda, 30. 4. 2014, 13.44
8 let, 7 mesecev
V Kijevu strah pred rusko invazijo
Na nemirnem vzhodu Ukrajine so medtem oboroženi separatisti zasedli nova poslopja, nemška kanclerka Angela Merkel pa je Rusiji zagrozila z novimi sankcijami. Kot je na srečanju z guvernerji regij v Kijevu dejal Turčinov, obstaja "resnična grožnja, da bo Rusija začela vojno z Ukrajino" in da je zato ukrajinska vojska v polni bojni pripravljenosti. Po njegovih besedah obstajajo poskusi destabilizacije razmer v več mestih na jugu in vzhodu države, kot so Harkov, Odesa, Zaporožje, Herson in Mikolajev.
Ukrajinska obveščevalna služba SBU je sporočila, da so odkrili skupino saboterjev, ki so v mestu Mikolajev pripravljali bombni napad ob praznovanju zmage 9. maja. Kot so dodali, naj bi eksplozijo bombe načrtovali med polaganjem vencev na spomenik druge svetovne vojne.
Potem ko sta EU in ZDA v ponedeljek zaradi zaostrovanja razmer na vzhodu Ukrajine proti Rusiji uvedli nove sankcije, je ruski predsednik Vladimir Putin v torek zvečer opozoril, da bi to lahko vplivalo na zahodna energetska podjetja, ki sodelujejo v ruskem gospodarstvu. Za zdaj sicer potrebe po povratnih sankcijah ne vidi.
Danes pa je Putin izrazil pričakovanje, da bodo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jih od petka na vzhodu Ukrajine zadržujejo proruski uporniki, kmalu lahko neovirano zapustili območje.
Da bi bila izpustitev opazovalcev pomemben znak za deeskalacijo razmer, je danes na srečanju z japonskim premierjem Šinzom Abejem v Berlinu poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Obenem je sicer dodala, da mora Rusija storiti še več, vključno z zagotovitvijo ukrajinskih predsedniških volitev 25. maja, v nasprotnem primeru pa zagrozila z novimi sankcijami proti Moskvi.
Ameriški državni sekretar John Kerry pa je bil v torek ponovno kritičen do početja Rusije, ki po njegovih besedah danes igra po svojih pravilih. "Rusija želi z okupacijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine spremeniti varnostno podobo vzhodne in srednje Evrope," je na konferenci Atlantskega sveta z naslovom K celoviti in svobodni Evropi dejal Kerry in poudaril, da se je zavezništvo znašlo pred ključnim trenutkom, ki zahteva enotnost članic Nata.
Mednarodni denarni sklad (IMF) naj bi še danes sprejel dokončno odločitev o finančni pomoči Ukrajini. Marca je IMF napovedal, da bi lahko pomagal začasni vladi v Kijevu s 27 milijardami ameriških dolarjev za premostitev finančnih težav. Čeprav bo to morda olajšalo soočanje s finančno krizo, pa je vprašanje, ali bo pomirilo napetosti v državi.