Sobota, 18. 4. 2020, 21.00
4 leta, 7 mesecev
V Hongkongu aretirali 15 znanih borcev za demokracijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
3
Med aretiranimi je tudi 71-letni medijski mogotec Jimmy Lai.
Oblasti v Hongkongu so danes aretirale petnajst uglednih prodemokratičnih aktivistov. Med pridržanimi, ki so obtoženi organiziranja, sodelovanja in poročanja o lanskih množičnih protivladnih protestih, ki jih mestne oblasti niso dovolile, je tudi 71-letni medijski mogotec Jimmy Lai. Sojenje obtoženim se bo začelo prihodnji mesec.
Hongkonška vlada po poročanju BBC ni natančno pojasnila, zakaj je prišlo do aretacij vplivnih borcev za demokracijo, so pa pridržanja sledila pozivu najvišjega pekinškega uradnika v mestu za strožjo varnostno zakonodajo, s katero bi omejili nemire. Pred izbruhom novega koronavirusa so se namreč v mestu skoraj vsak teden odvijale demonstracije proti izročitvi osumljencev kaznivih dejanj Kitajski.
Pridržali tudi vplivnega medijskega mogotca in očeta hongkonške demokracije
Medijski mogotec Jimmy Lai, ki so ga danes pridržali policisti, je lastnik vplivnega časopisa Apple Daily, ki redno kritično poroča o delu hongkonške vlade in kitajskega državnega vodstva. Njegovo premoženje je bilo leta 2009 ocenjeno na 660 milijonov evrov, lani pa so Laija pridržali zaradi obtožb o nezakonitem zbiranju in ustrahovanju.
Med pridržanimi je tudi ustanovitelj hongkonške Demokratske stranke, 81-letni odvetnik Martin Lee, ki je v znan tudi pod vzdevkom "oče hongkonške demokracije". Ta je v odzivu na aretacijo dejal, da mu je pravzaprav odleglo. "Toliko let in toliko mesecev so zapirali in obtoževali samo dobre mlade ljudi, mene pa niso aretirali. Zaradi tega mi je bilo zelo žal," je poudaril Lee.
Hongkong lani v primežu množičnih protestov
Hongkong se je pod okrilje Kitajske iz rok Velike Britanije vrnil leta 1997. Kot območje s posebno upravo bi moral še vse do leta 2047 uživati posebne pravice, o čemer pa številni tamkajšnji prebivalci dvomijo. Potem ko je hongkonška vlada lani pod pritiskom protestnikov odstopila od namere, da bi osumljence kaznivih dejanj izročali Pekingu, so protestniki zahtevali svobodne volitve, preiskavo policijskega nasilja na protestih in manj nadzora s strani Kitajske.
3