V drugem krogu predsedniških volitev v Egiptu 16. in 17. junija se bosta pomerila kandidat Muslimanske bratovščine Mohamed Mursi in bivši premier Ahmed Šafik, je potrdila egiptovska volilna komisija.
V prvem krogu zgodovinskih predsedniških volitev v tej najbolj poseljeni arabski državi 23. in 24. maja, ki so bile prve po lanskem strmoglavljenju dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka, nihče izmed kandidatov ni prejel potrebnih več kot 50 odstotkov glasov.
Kandidati so si bili precej blizu
Kandidat nekdaj prepovedane Muslimanske bratovščine Mursi je zbral 24,8 odstotka glasov, zadnji Mubarakov premier in nekdanji letalski častnik Šafik pa 23,7 odstotka glasov, je povedal vodja volilne komisije Faruk Sultan. Na tretje mesto se je po njegovih besedah uvrstil naserist Hamdin Sabahi z 20,7 odstotka glasov, ki mu sledita zmerni islamist Abdel Monejm Futuh ter nekdanji zunanji minister in nekdanji generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, ki so ga omenjali tudi kot največjega favorita.
Kandidiral je tudi "predstavnik starega režima"
Volilna komisija je po navedbah Sultana zavrnila pritožbe več kandidatov na račun volitev, tudi pritožbe Sabahija. Slednji se je konec tedna pritožil, ker je po njegovem mnenju notranje ministrstvo manipuliralo v korist kandidata Šafika. Ta po mnenju Sabahija ne bi smel kandidirati, ker je predstavnik starega režima, to pa naj bi določal tudi zakon.
"Ob izidu volitev se postavljajo vprašanja"
Sicer pa sta tudi danes dva kandidata pod vprašaj postavila izid volitev. "Ob izidu volitev se postavljajo vprašanja," je na novinarski konferenci v Kairu izjavil Musa, podrobnosti o domnevnih kršitvah pa ob tem ni predstavil.
Prišlo je do kraje več milijonov egiptovskih funtov
Futuh pa je dejal, da mu "vest ne dopušča, da bi volitve označil za pravične". Po njegovih besedah je prišlo do kraje več milijonov egiptovskih funtov, ki so jih v zameno za glasove razdelili ljudem. Vodja volilne komisije je očitke o poneverbah zavrnil. Je pa še sporočil, da se je volitev minuli teden udeležilo 46 odstotkov volivcev. Volivcev v 82-milijonski državi je sicer okoli 50 milijonov.
Pred drugim krogom volitev naj bi se številni Egipčani bali, da bo zmaga Šafika oživila Mubarakov režim. Hkrati naj bi na drugi strani obstajala bojazen, da bo zmaga konservativnega islamista Mursija prinesla večji nadzor Muslimanske bratovščine, ki že ima skoraj polovico sedežev v parlamentu, nad državnimi institucijami. Vrhovni vojaški svet, ki Egipt vodi od padca Mubaraka februarja 2011, je obljubil, da bo oblast do konca junija predal izvoljenemu predsedniku.
3
