Sreda, 13. 9. 2023, 22.05
1 leto, 2 meseca
V Bruslju brez rešitve za Kosovo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Srečanje Aleksandra Vučića in Albina Kurtija v Bruslju februarja letos
Evropska unija meni, da je odstop županov štirih večinsko srbskih občin na severu Kosova najhitrejša in najboljša pot do predčasnih lokalnih volitev, je danes po neuspešnih pogovorih s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Aleksandar Vučić se je davi najprej ločeno sestal z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom, temu je sledilo ločeno srečanje Borrella in Albina Kurtija.
Odnosi med Srbijo in Kosovom so slabi že od vsega začetka – od trenutka, ko je Kosovo leta 2008 razglasilo neodvisnost. Beograd ne priznava neodvisnosti Kosova in trdi, da je še vedno del Srbije. Beograd je oblast nad Kosovom izgubil junija 1999, ko so tja prišle enote Kforja pod vodstvom Nata.
Pomen Kosova za Srbe
Temelji konflikta zaradi Kosova se skrivajo daleč v zgodovini. Kosovo velja za zibelko srbske državnosti, tu je bila leta 1389 tudi slovita kosovska bitka, ki je srednjeveško Srbijo pahnila pod oblast otomanskega cesarstva. Kosovo ima zato velik simbolni pomen za Srbe.
Srbsko-albanski konflikt na Kosovu se je dokončno zaostril leta 1999, ko so srbske sile sprožile množične izgone albanskega prebivalstva s Kosova. Zahod se je odzval z napadi Nata na Srbijo, ki so Beograd prisilili v umik njene vojske in policije s Kosova ter odpoved nadzoru nad pokrajino.
Izgredi zaradi albanskih županov v srbskih občinah
Odnosi med albansko večino in srbsko manjšino (ta večinoma živi strnjeno na severu Kosova) so slabi in pogosto skoraj na robu novega oboroženega spopada. Zadnji večji incident se je zgodil maja letos, ko so Srbi želeli preprečiti, da bi novi župani občin albanskega rodu s srbsko večino vstopili v občinske stavbe v Zvečanu, Leposaviću in Zubinem Potoku.
Beograd ne priznava neodvisnosti Kosova in ga ima še vedno za del Srbije. Na fotografiji: shod kosovskih Srbov.
Ti kandidati albanskega rodu so zmagali na županskih volitvah v večinsko srbskih občinah, ker so jih Srbi bojkotirali. Pred občinskimi stavbami so maja letos celo izbruhnili spopadi med srbskimi protestniki in pripadniki Natovih varnostnih sil Kfor.
Evropska unija in ZDA od takrat zahtevata razpis novih izrednih volitev v štirih občinah na severu Kosova, ki jih Srbi ne bi bojkotirali. Evropska unija je 30. avgusta ponovila poziv Kosovu in Srbiji, naj ustvarita ozračje za nadaljevanje dialoga o normalizaciji odnosov.
Borrell: Najhitrejša pot do volitev na severu Kosova odstop županov
Kot je po današnjem srečanju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, je voditelja pozval k takojšnji ponovitvi lokalnih volitev v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova. Pojasnil je, da do predčasnih volitev vodita dve poti – ena je odstop županov, druga pa zbiranje podpisov kosovskih Srbov za njihov odpoklic.
"Za Evropsko unijo je odstop županov, ki so jih izvolili zgolj trije odstotki prebivalcev, najhitrejša in najboljša pot do predčasnih volitev. Zbiranje podpisov pa je dolg in negotov postopek," je dejal po ločenih in tristranskih pogovorih z Vučićem in Kurtijem.
Kurti je v izjavi po srečanju poudaril, da od županov ne more zahtevati odstopa. "Županov ne moremo prisiliti k odstopu, čeprav je njihova legitimnost nizka," je povedal po poročanju spletnega portala Kosovo online.
Kosovske oblasti so sicer bolj naklonjene zbiranju podpisov. Tako so v začetku meseca izdale administrativno navodilo, ki državljanom omogoča zamenjavo županov občin s peticijo. Če bo osrednja volilna komisija potrdila, da so zbrani ustrezni podpisi, bo organizirala glasovanje o razrešitvi župana.
Borrell medtem od kosovskih Srbov pričakuje, da bodo konstruktivni in da bodo brezpogojno sodelovali na volitvah. Kot je dejal, mu je srbski predsednik dal zagotovila o tem.
Napredek glede volitev je po njegovih besedah pomemben tudi za nadaljnje izvajanje sporazuma o poti k normalizaciji odnosov, ki sta ga Beograd in Priština sklenila marca v Ohridu.
Od tedaj so bile izpolnjene zgolj tri točke iz sporazuma, izvajanje najpomembnejših in najbolj ključnih točk pa se še ni začelo, je povedal. "To je obžalovanja vredno in veliko pove o tem, kakšna je resnična zavezanost strani k normalizaciji odnosov, oziroma govori o odsotnosti zavezanosti," je dejal.
EU predlaga, da bi sporazum izvajali vzporedno, torej da bi strani hkrati izpolnjevali svoje obveznosti. "Vendar pa premier Kurti ni želel narediti premika in začeti kredibilnega procesa za vzpostavitev skupnosti srbskih občin. Vztrajal je pri formalizaciji de-facto priznanja neodvisnosti," je pojasnil Borrell.
Kosovski premier je po pogovorih poudaril, da dogovor o skupnosti srbskih občin ne more biti predpogoj za implementacijo sporazuma iz Ohrida.
Vučić je medtem dejal, da je sprejel predlog unije, kar je potrdil tudi Borrell. "Upam, da bomo v prihodnosti našli neke rešitve, ker tako ne gremo samo v slepo ulico, ampak v nekaj nepoznanega. Ko pa greste v nekaj nepoznanega, pa nikoli ne veste, kje se bo končalo," je povedal srbski predsednik. Največji interes obeh narodov bi morala biti ohranitev miru, je še dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Spor glede skupnosti srbskih občin
Glede zgoraj omenjenega sporazuma prihajajo s kosovske strani očitki, da ga je Beograd prekršil, ko je lobiral in glasoval proti članstvu Kosova v Svetu Evrope. Po drugi strani je Beograd prepričan, da je Priština kršila sporazum, ker ni hotela razpravljati o osnutku statuta Skupnosti občin s srbsko večino, piše Radio Svobodna Evropa. Dejstvo je, da se Kosovo boji, da bi zveza občin s srbsko večino lahko postala nekakšna Republika Srbska na Kosovu.
Na Kosovu se pogosto pojavljajo incidenti med oblastjo v Prištini in kosovskimi Srbi. Na fotografiji: pripadniki Kforja in kosovski policisti v času ene od zaostritev odnosov med kosovskimi Albanci in Srbi.
Pred srečanjem se je zaiskrilo tudi zaradi izjav Kurtija o Srbiji in njeni razumevajoči politiki do Putinove Rusije (Srbija ni v taboru držav, ki so uvedle sankcije proti Rusiji). Kosovski premier je dejal: "Srbijo želijo spraviti proč od Rusije z mehko močjo, ne z bičem. Ne bo šlo."
Vučić o Kurtijevem biču
Vučić mu je odvrnil z besedami: "Zanimivo se mi zdi, kako nekateri mislijo, da imajo pravico zahtevati od tretjih oseb, da uporabijo bič proti suvereni državi. Ker je tako 'močan', tako 'krepak' in bi odločal o usodi vseh narodov v Evropi, seveda tudi srbskega, ne razumem, zakaj sam ne uporabi tega biča."
"Kar zadeva sankcije, o njih odločamo sami kot suverena država in zato se od Prištine razlikujemo po tem, kdo je suverena država in kdo ni in nikoli ne bo," je po poročanju srbskih medijev še dejal srbski predsednik.
