Umrl nekdanji belgijski premier in vodja EPP Wilfried Martens

Wilfried Martens je bil med letoma 1979 in 1992 z le nekajmesečno prekinitvijo na čelu kar devetih različnih vlad. Leta 1990 je prevzel vodenje EPP in na tem položaju ostal do smrti. Potem ko je moral avgusta in v začetku septembra v bolnišnico, je v torek sicer sporočil, da bo vodenje največje politične skupine v EU prepustil drugim. Začasno je nato na čelo EPP stopil vodja njene poslanske skupine v Evropskem parlamentu, Francoz Joseph Daul.

Martens se je rodil 19. aprila 1936. Zakaj točno je umrl, ni znano, že dolgo pa naj bi imel težave s srcem. Kot so zapisali na spletni strani EPP, je bil Martens vse od mladih let "zelo blizu vrednotam krščanske demokracije". Že v mladosti je tako bil aktiven v belgijski Krščanski ljudski stranki, predhodnici sedanje krščansko demokratske in flamske stranke (CD&V), ki jo je kasneje dolga leta vodil.

V tretje se je poročil leta 2008 Obenem je bil prepričan zagovornik federalizma in sedanja federalna delitev Belgije je v veliki meri posledica njegovega dela. Kasneje se je v belgijsko politiko aktivneje vključil še leta 2008, ko je pomagal končati tedanjo politično krizo. EPP, ki jo je vodil skoraj četrt stoletja, je Martens leta 1976 tudi pomagal ustanoviti. Od leta 1994 do 1999 je bil evropski poslanec in je v Evropskem parlamentu vodil poslansko skupino EPP in britanskih konservativcev.

Bil je trikrat poročen in je imel skupaj pet otrok, dva s prvo in tri z drugo ženo. V tretje se je septembra 2008 poročil z Miet Smet, strankarsko kolegico, nekdanjo belgijsko ministrico in evropsko poslanko. Potem ko je umrla njegova prva žena Lieve Verschroeven, se je par aprila letos lahko poročil še cerkveno.

"Bil je velik državnik Belgije in Evrope" Na njegovo smrt se je med drugim odzval predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, sicer član evropskih socialistov (S&D). Označil ga je kot velikega državnika Belgije in Evrope ter izrednega vodjo v Evropskem parlamentu, ki je "odigral velikansko vlogo pri ponovnem združevanju evropske celine".

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki sam pripada EPP, je dejal, da je Martens šel po stopinjah evropskih ustanovnih očetov Roberta Schumana, Konrada Adenauerja in Alcideja De Gasperija. "Njegov osebni angažma, da integrira stranke iz novih demokracij Srednje in Vzhodne Evrope, je bil največjega pomena," je še izpostavil Barroso. Priznanje so Martensu izrekli tudi evropski liberalci (Alde). Njihov predsednik Graham Watson ga je označil kot "vodilnega arhitekta največje panevropske politične stranke", ki "se je boril proti okovom preteklosti in zmagal".

Vodja Alde v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt, tudi sam Belgijec, ga je označil za "prepričanega Evropejca" in se spomnil, da sta sodelovala, ko je bil Martens premier, in sta v 80. letih prejšnjega stoletja skupaj pomagala zagnati belgijsko gospodarsko okrevanje. Sožalje ob Martensovi smrti dežujejo iz vseh skupin v Evropskem parlamentu. Oglasili so se tudi v slovenskih članicah EPP - v stranki SDS so se mu poklonili na Twitterju, v NSi pa so Martensa označili kot "velikega prijatelja" stranke in "očeta EPP".