Sreda, 13. 7. 2022, 19.40
2 leti, 3 mesece
Končno dobra novica glede dogajanja v Ukrajini #vŽivo
140. dan vojne v Ukrajini. Turčija je sporočila, da so pogovori za sprostitev izvoza ukrajinskega žita med Rusijo, Ukrajino, Turčijo in predstavniki organizacije Združenih narodov obrodili sadove. Eden od najvplivnejših ruskih političnih analitikov in kremeljskih propagandistov meni, da ruska vojska nima druge izbire, kot da za dokončanje konflikta v Ukrajini preprosto ubije predsednika Zelenskega, vso ukrajinsko vlado in člane parlamenta. Drugi znani ruski strokovnjak za vojsko in zunanjo politiko medtem trdi, da so vsa osvojena ozemlja v Ukrajini že del Rusije in da je treba vso ukrajinsko infrastrukturo zravnati s tlemi. Ruski plinski velikan Gazprom je medtem na družbenem omrežju Twitter danes objavil sporočilo, da ne more več z gotovostjo jamčiti za nadaljnji pritok plina v Evropo prek plinovoda Severni tok.
20.40 Turčija: Dosegli smo dogovor o izvozu ukrajinskega žita
19.29 Putinov propagandist bi likvidiral ves ukrajinski politični vrh
19.02 Ruske okupacijske oblasti v regiji Herson Ukrajino obtožujejo požiganja polj
17.05 Gazprom: Nimamo dokumentov, ne vemo, kaj bo z dobavo plina
14.36 Ukrajina: Z Rusijo ne želimo prekiniti ognja
13.58 Zaharova Zahodu: Smo na robu jedrskega spopada
13.42 Rusi in Ukrajinci razkrili število žrtev
13.30 IEA: Povpraševanje po nafti bo kljub visokim cenam še raslo
9.51 V Turčiji pogovori glede izvoza žita
9.31 Ostal je le ogromen krater
6.59 Ruskemu opozicijskemu politiku grozi do deset let zapora
20.40 Turčija: Dosegli smo dogovor o izvozu ukrajinskega žita
Ukrajina, Rusija, Turčija in predstavniki organizacije Združenih narodov so se na današnjem sestanku v Istanbulu, na katerem je beseda tekla o sprostitvi blokade izvoza ukrajinskega žita prek Črnega morja, vendarle dogovorili o vzpostavitvi centra za koordiniranje, ki bo zagotavljal varnost črnomorskih tranzitnih koridorjev, poroča tiskovna agencija Reuters.
Dogovor bo uradno podpisan naslednji teden, ko se bodo vse strani srečale znova.
19.29 Putinov propagandist bi likvidiral ves ukrajinski politični vrh
Kremeljski politični analitik in propagandist Mihail Markelov je med nedavnim obiskom pogovorne oddaje na ruski državni televiziji Rusija-1 predlagal, naj ruska vojska preprosto likvidira ves "nacistični ukrajinski politični vrh". Pri tem ne misli zgolj predsednika Zelenskega in njegovega ožjega kroga, je dejal, "temveč tudi ves parlament in ukrajinsko vlado".
Putin's spokesman Dmitry Peskov claimed that Russia's war is not against the Ukrainian people, but against their government. Propagandists on state TV continued that train of thought, urging Russia's military to kill the entire Ukrainian government, including President Zelensky. pic.twitter.com/53XQfAhnPN
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) July 13, 2022
Markelov je še izrazil mnenje, da je ukrajinski politični vrh preprosteje pobiti kot pa mu soditi, saj bi jih morali "loviti po vsej Ukrajini".
Voditeljica oddaje Olga Skabejeva, še ena znana moskovska propagandistka, je medtem zatrdila, da se nihče od Ukrajincev ne bojuje za svojo državo, ki jo bodo po njenih besedah osvobodili in ponudili zdravstveno pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali, "preostali pa naj živijo na Poljskem". Zagrozila je tudi, čeprav ni jasno, kakšno povezavo ima to s čimer koli, da bo Rusija vojno razvlekla vse do Varšave, poljske prestolnice, če "ZDA Ukrajini pošljejo rakete s 300-kilometrskim dometom".
Ruski vojaški in zunanjepolitični strokovnjak Igor Korotčenko je na ruski državni televiziji medtem dejal, da vsa ozemlja Ukrajine, ki jih je od začetka vojne zasedla ruska vojska, pripadajo Rusiji. "Zaporožje je Rusija, Harkov je Rusija, Herson je Rusija, Odesa in Mikolajev sta Rusija," je bil prepričan Korotčenko.
Meanwhile on Russian state TV: military expert Igor Korotchenko—who is often seen in the company of Russia's top military brass—is arguing that Ukraine's occupied regions already belong to Russia, & all of the Ukrainian public administration & infrastructure should be destroyed. pic.twitter.com/VSkaWWKBay
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) July 13, 2022
Izrazil je tudi mnenje, da Rusije ne bi smelo biti sram uničevanja ukrajinske javne infrastrukture, pravzaprav bi jo v okupiranih regijah že morali začeti rušiti. Pozval je k uničevanju mostov, vseh stavb ukrajinske javne uprave. Izrazil je tudi mnenje, da bi morala Rusija storiti vse, da bi bilo tuje politične voditelje strah potovanja v Kijev.
19.02 Ruske okupacijske oblasti v regiji Herson Ukrajino obtožujejo požiganja polj
Ruske oblasti v regiji Herson na jugu Ukrajine so danes Ukrajino obtožile požiganja polj, s čimer naj bi povzročili za 200 tisoč ton manjši pridelek pšenice v regiji. Po drugi strani Kijev za požiganje pridelka obtožuje rusko stran, prav tako pa jo obtožuje tudi kraje zalog na zasedenih območjih ter blokiranja izvoza po morju, kar Moskva vztrajno zanika.
Izgubljeni niso le požgani pridelki, temveč so polja tudi delno minirana, je dejal vodja regionalne ruske okupacijske uprave Vladimir Saldo. Pri tem je opozoril, da se bo skupni pridelek pšenice z 1,4 milijona ton tam zmanjšal na 1,2 milijona.
17.05 Gazprom: Nimamo dokumentov, ne vemo, kaj bo z dobavo plina
Rusko državno energetsko podjetje Gazprom, največji dobavitelj naravnega plina na svetu, je danes popoldne na družbenem omrežju Twitter objavilo sporočilo, ki se glasi takole:
— Gazprom (@GazpromEN) July 13, 2022
"Gazprom ne razpolaga z nobenimi dokumenti, ki bi podjetju Siemens omogočili transport plinske turbine za kompresorsko postajo Portovaya iz Kanade, kjer jo trenutno servisirajo. V teh okoliščinah se zato zdi nemogoče objektivno sklenitit, kako bo potekal nadaljnji postopek glede varnega obratovanja kompresorske postaje Portovaya, ki je kritičnega pomena za delovanje plinovoda Severni tok."
Spomnimo: v povezavi s plinsko turbino se je v preteklih tednih odvijala prava drama. Kanada, kjer je bila turbina na servisu, je zaradi sankcij proti Rusiji ni želela vrniti v Nemčijo, ta jo nujno potrebuje normalno delovanje plinovoda Severni tok in s tem tudi za nemoten prenos naravnega plina v Nemčijo in naprej v Evropo. Državi sta se na koncu vendarle dogovorili, da bo Kanada Nemčiji poslala turbino, ta pa jo bo poslala v Rusijo, da bodo na plinovodu opravili vzdrževalna dela.
V Nemčiji so se v začetku tega tedna, ko se je pretok plina zaradi vzdrževanja zaustavil, to naj bi trajalo do 21. julija, sicer pojavili strahovi, da Rusija preprosto ne bo več odprla plinske "pipe" oziroma se bo s prekinitvijo dobave plina Nemčiji in Evropi maščevala za sankcije.
Gazprom je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu. To je sedež podjetja v Sankt Petersburgu.
14.36 Ukrajina: z Rusijo ne želimo prekiniti ognja
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je izključil možnost predaje ozemlja Rusiji kot del dogovora o prekinitvi ognja in dejal, da med Moskvo in Kijevom ni mirovnih pogajanj. "Cilj Ukrajine v tej vojni je osvoboditi naša ozemlja ter obnoviti celovitost in polno suverenost. To je končna točka našega pogajanja," je dejal in dodal: "Zaradi nenehne ruske agresije na našo državo med Rusijo in Ukrajino trenutno ni mirovnih pogajanj."
V pogovoru, v katerem so sodelovali predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in ZN, je Kuleba še dejal, da je dogovor o ponovnem izvozu žita, ki ga blokira Rusija, zelo blizu.
13.49 Zaharova Zahodu: Smo na robu jedrskega spopada
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova ponovno omenja jedrsko vojno in opozarja, da smo na "robu jedrskega spopada", poroča hrvaški Index.
"ZDA in njihove zaveznice so na robu odprtega vojaškega spopada z Moskvo, ki bi bil poln jedrskih napetosti," je dejala. "Washington je izzval eskalacijo ukrajinske krize in sprožil silovit spopad z Rusijo, kar pomeni neposreden spopad med jedrskimi silami," pravi.
Kritizirala je tudi poskuse Japonske, da Rusijo prikaže kot državo, ki grozi z jedrskim orožjem. "Želijo nas prikazati kot državo, ki grozi z uporabo jedrskega orožja. To je nesprejemljivo," je izpostavila.
13.42 Rusi in Ukrajinci razkrili število žrtev
Ukrajinska vladna organizacija je na svojem profilu na Twitterju ponovno delila število ruskih žrtev od začetka vojne. Zapisali so, da so ubili 37.570 vojakov ter uničili 1.649 tankov, 3.832 oklepnih vozil, 217 letal in 188 helikopterjev.
Загальні бойові втрати противника з 24.02 по 13.07 орієнтовно склали / The total combat losses of the enemy from 24.02 to 13.07 were approximatelyhttps://t.co/8gy2Lyz4fF pic.twitter.com/5GPXzWrveg
— Генеральний штаб ЗСУ (@GeneralStaffUA) July 13, 2022
Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so v zadnjih 24 urah ubili najmanj 425 ukrajinskih vojakov ter sestrelili tri letala in devet brezpilotnih letal. Natančneje, trdijo, da so v napadih na ladjedelnico v Mikolajevu ubili 350 ukrajinskih vojakov.
13.30 IEA: Povpraševanje po nafti bo kljub visokim cenam še raslo
Visoke cene nafte niso zmanjšale povpraševanja, ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (IEA) in napoveduje, da bo povpraševanje raslo še naprej. Kmalu bi lahko preseglo ponudbo, je v najnovejšem poročilu zapisala agencija.
Pomanjkanje nafte bi lahko po opozorilih IEA zaustavilo svetovno gospodarsko okrevanje. Države morajo po mnenju agencije sprejeti ukrepe za zajezitev porabe in omejiti cene goriv, ki že ogrožajo stabilnost v nekaterih državah. "Brez politične intervencije pri porabi energentov tveganja za okrevanje svetovnega gospodarstva ostajajo visoka," so zapisali pri IEA s sedežem v Parizu.
Cene nafte so od začetka leta z 80 dolarjev v luči ruske invazije na Ukrajino zrasle na več kot 120 dolarjev za sod, je še izpostavila agencija. Poleg tega je Kitajska z odpiranjem gospodarstva po koronskih omejitvah močno spodbudila povpraševanje.
IEA po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pričakuje, da se bo povpraševanje letos dvignilo na 99,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno, prihodnje leto pa na 101,3 milijona sodov dnevno. Na drugi strani se bo ponudba letos dvignila na 100,1 milijona sodov dnevno. "A tudi če bo ponudba dosegla ta rekord, bo prihodnje leto manjša od povpraševanja," so opozorili.
Ob tem je agencija izpostavila, da imajo proizvajalci zelo malo manevrskega prostora za dvig proizvodnje. Savdska Arabija in Združeni arabski emirati bi skupno lahko po ocenah IEA proizvodnjo dvignili le za okoli 2,2 milijona sodov dnevno.
Proizvodnja skupine Opec+, v kateri so poleg Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) še nekatere druge proizvajalke na čelu z Rusijo, pa bi lahko po opozorilih IEA prihodnje leto celo padla, če bo Zahod še stopnjeval sankcije proti Rusiji.
9.51 V Turčiji pogovori glede izvoza žita
Po besedah turškega obrambnega ministra bo Turčija v sredo gostila pogovore z Rusijo, Ukrajino in Združenimi narodi o izvozu pošiljk žita v ukrajinskih pristaniščih. Ukrajinski uradniki pravijo, da več kot 20 milijonov ton žita ostaja v Ukrajini zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč.
Pred invazijo Rusije februarja je bilo približno 80 odstotkov ukrajinskega žita izvoženega iz njenih črnomorskih pristanišč, je sporočilo ministrstvo. Zdaj država izvaža izključno prek donavskih pristanišč ter železniških in cestnih kontrolnih točk. Zmogljivost novih prog je "trenutno nezadostna, da bi v celoti nadomestila morska pristanišča," je sporočilo ministrstvo. Junija je Ukrajina tako izvozila približno 2,5 milijona metričnih ton blaga, kar je daleč manj od 8 milijonov metričnih ton, ki jih je želela izvoziti, je dodalo ministrstvo.
9.31 Ostal je le ogromen krater
Ogromen krater je edino, kar je ostalo po tem, ko je ukrajinski izstrelek zadel stavbo, za katero ukrajinski uradniki trdijo, da jo je Rusija uporabljala za skladišče streliva. Stavba stoji v Novi Kakhovki v regiji Herson v Ukrajini, ki jo sicer zasedajo Rusi. Krater, ki je ostal po eksploziji, kaže nova satelitska slika s Planet Labs.
Posnetek je nastal 12. julija, kaže pa tudi, da je uničenih in poškodovanih še precej okoliških zgradb.
Ukraine reports destroying a Russian ammunition depot, resulting in a massive explosion captured on social media.
— New York Daily News (@NYDailyNews) July 12, 2022
A satellite photo shows significant damage with a massive crater stood where a large warehouse-like structure once stood in Nova Kakhovka.https://t.co/AMTilc6L03
6.59 Ruskemu opozicijskemu politiku grozi do deset let zapora
Ilja Jašin, občinski predstavnik moskovskega okrožja Krasnoselski, je odkrit kritik vojne v Ukrajini. Rusija ga preiskuje zaradi "širjenja laži o ruski vojski". Potem ko je bil 15 dni zaprt zaradi neposlušnosti do policista, bi ga morali danes izpustiti iz zapora. A vse kaže, da se to ne bo zgodilo. Jašina so zdaj pridržali zaradi kaznivega dejanja "diskreditacije" ruskih oboroženih sil, potem ko je na YouTube objavil video, v katerem razpravlja o grozodejstvih v Buči v Ukrajini. Moskovsko sodišče ga bo najverjetneje aretiralo jutri, grozi mu do deset let zapora, poroča ruski neodvisni medij Mediazona.
Jašin je eden redkih ruskih politikov, ki odkrito kritizira vojno v Ukrajini. Kljub grožnjam ruskih oblasti ostaja v Rusiji in ostaja neomajen pri tem, da noče zapustiti države. Jašinov odvetnik Vadim Prohorov je med drugim povedal, da je policija preiskala Jašinovo hišo.
103