Združeni narodi rusko vojsko uvrstili na seznam sramote #video

19.11 Združeni narodi rusko vojsko uvrstili na seznam sramote

ZN so rusko vojsko in z njo povezane oborožene skupine uvrstili na t. i. seznam sramote zaradi kršenja pravic otrok med vojno v Ukrajini, piše v poročilu, ki so ga danes prejele članice Varnostnega sveta ZN. Poročilo, ki bo sicer objavljeno prihodnji teden, navaja, da je bilo lani v Ukrajini ubitih 477 otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v letnem poročilu zapisal, da je zgrožen nad velikim številom hudih kršitev pravic otrok v Ukrajini, storjenih v lanskem letu. "Še posebej sem pretresen zaradi velikega števila napadov na šole in bolnišnice ter velikega števila ubitih in pohabljenih otrok, ki se pripisuje dejanjem ruske vojske in z njo povezanih oboroženih skupin," je dodal.

Poročilo navaja, da je bilo lani v Ukrajini ubitih 477 otrok, od tega 136 smrti pripisujejo ruskim silam in povezanim oboroženim skupinam, 80 pa ukrajinskim silam. Nadaljnjih 909 otrok je bilo pohabljenih, od tega 518 s strani ruskih sil in povezanih skupin ter 175 s strani ukrajinskih sil.

Na seznam sramote pa kljub številnim prošnjam organizacij za človekove pravice ni bil dodan Izrael. Guterres je namreč ugotovil, da se je v primerjavi s prejšnjim poročilom lani "znatno zmanjšalo število otrok, ki so jih ubile izraelske sile". "Kljub temu sem še vedno globoko zaskrbljen zaradi števila otrok, ki so jih izraelske sile ubile in pohabile," je še dodal.

17.51 V Londonu za obnovo Ukrajine obljubili 60 milijard evrov

Ukrajina je na mednarodni konferenci, namenjeni financiranju obnove te države, opustošene zaradi ruske agresije, prejela zaveze o skupno 60 milijardah evrov finančne podpore, je ob koncu dvodnevnega dogodka v Londonu danes povedal britanski zunanji minister James Cleverly, čigar država je gostila konferenco.

Po besedah Cleverlyja dogodek sicer ni bil zamišljen kot donatorska konferenca, kljub temu pa so bile v Londonu dane zaveze za skupno 60 milijard evrov podpore Ukrajini. Zaveze vlad in mednarodnih organizacij so namenjene kratkoročni in srednjeročni podpori, je dodal. "To nam zagotavlja srednjeročno predvidljivo podporo, ki bo sprostila makroekonomsko stabilnost, ki jo Ukrajina potrebuje," je pojasnil britanski minister. Prizadevanja so zdaj po njegovih besedah osredotočena na sprostitev "ogromnega potenciala zasebnega sektorja".

Konference se je udeležil tudi ukrajinski premier Denis Šmihal, ki je navzočim dejal, da letos začenjajo obnovo Ukrajine in da ne nameravajo čakati na konec vojne, pri čemer se je zahvalil za finančno podporo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Veliko bližje smo polni mobilizaciji 14,1 milijarde dolarjev, ki jih potrebujemo," je dodal, upoštevajoč ocene Svetovne banke o potrebah Ukrajine. Srednjeročno bo sicer za obnovo ukrajinskega gospodarstva po ocenah potrebnih več kot 400 milijard dolarjev, poroča AFP. Šmihal je tudi pozdravil zavezanost "skoraj vseh" navzočih pri podpori ideje, da mora Rusija "plačati za svoje zločine in uničenje, ki ga je povzročila v Ukrajini".

Eden od glavnih ciljev konference je bila tudi vključitev zasebnega sektorja z vzpostavitvijo mehanizmov za zagotavljanje naložb v Ukrajini, kjer zdaj poteka protiofenziva proti ruskim silam. Kot je dejal Cleverly, se je k sodelovanju pri obnovi zavezalo skoraj 500 podjetij iz 42 držav.

Večji del od 60 milijard evrov zavez izvira iz 50 milijard evrov vrednega svežnja pomoči do leta 2027, ki ga je že v torek napovedala Evropska unija. Šlo bo tako za nepovratna sredstva kot posojila.

ZDA so napovedale dodatne 1,3 milijarde dolarjev pomoči, namenjene zlasti energetskemu in infrastrukturnemu sektorju. Slovenija je na konferenci, na kateri so sodelovali voditelji in predstavniki več kot 60 držav kot tudi predstavniki številnih korporacij in multinacionalk, napovedala dodatnih šest milijonov evrov pomoči.

17.44 FAO in WFP začela program razminiranja kmetijskih zemljišč v Ukrajini

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP) sta v sodelovanju s fundacijo FSD začela izvajati program za podporo ukrajinskim kmetom in družinam na podeželju, ki jih je vojna najbolj prizadela. Cilj programa je vračanje zemljišč v proizvodno rabo z odstranjevanjem min in odpravo potrebe po humanitarni pomoči.

The war has forced countless farmers in #Ukraine to stop producing food or risk their lives doing so.

Together, @FAO, WFP & @fsd__ch are joining forces to support 🇺🇦 de-mining efforts and help farmers return to work.

— World Food Programme (@WFP) June 22, 2023

Program pomoči je osredotočen na kmete z zemljišči pod 300 hektarjev in podeželske družine, ki pridelujejo hrano za lastno porabo. Namenjen je varnemu vračanju zemljišč v proizvodno rabo, tudi z odstranjevanjem min, da bi pripomogel h gospodarskemu okrevanju Ukrajine in postopoma odpravil potrebo po humanitarni pomoči za tisoče podeželskih družin.

"Veliko družin in malih kmetov to sezono ne seje, ker vedo, da so njihova polja nevarna. Nekateri pa kljub nevarnosti tvegajo svoja življenja in obdelujejo svoja minirana zemljišča," je dejal Pierre Vauthier, vodja ukrajinskega urada FAO.

"Brez nujnega ukrepanja se bo kmetijska proizvodnja v Ukrajini še naprej krčila, kar bo imelo neposredne posledice za prehransko varnost in raznolikost prehrane v državi ter morebitne posledice na regionalnih in svetovnih trgih," pa je opozoril predstavnik WFP Matthew Hollingworth.

FAO, WFP in FSD program pomoči že izvajajo v ukrajinski regiji Harkov, nameravajo pa ga razširiti tudi na regiji Mikolajev in Herson. Pomoč poteka v treh fazah in v tesnem sodelovanju z ukrajinskimi oblastmi in lokalnimi skupnostmi. V prvi fazi organizacije s pomočjo satelitskih posnetkov najprej pregledajo zemljišča, ki jih je treba razminirati. V drugi fazi očistijo zemljišča, v tretji pa strokovnjaki FAO in FSD testirajo tla, da bi ocenili njihovo onesnaženost. Projekt je vreden sto milijonov dolarjev, a jim za zdaj primanjkuje kar 90 milijonov dolarjev, piše na spletni strani FAO.

FAO in WFP medtem navajata, da je vojna v Ukrajini škodovala kmetijstvu in proizvodnji hrane v državi, prekinila dobavne verige in izvoz ter povečala stroške proizvodnje. Glede na oceno februarskega poročila o škodi in potrebah v Ukrajini se je ukrajinska proizvodnja žita lani zmanjšala za 37 odstotkov. Skoraj 90 odstotkov malih kmetov, ki jih je v Ukrajini anketirala FAO, je poročalo o zmanjšanju prihodkov zaradi vojne, vsak četrti pa je poročal, da je ustavil ali znatno zmanjšal svojo kmetijsko dejavnost.

16.12 Varhelyi: Ukrajina doslej izpolnila dva od sedmih ciljev na poti približevanja EU

Ukrajina je po besedah evropskega komisarja za širitev Oliverja Varhelyija doslej v celoti izpolnila dva od sedmih pogojev, določenih ob podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU. To sta reformi pravosodja in medijev, napredek pa je naredila tudi na drugih področjih, je po zasedanju ministrov za evropske zadeve v Stockholmu povedal komisar.

Članice EU so junija lani v skladu s predlogom Evropske komisije določile sedem prednostnih področij, na katerih mora Ukrajina sprejeti določene reforme, da bi se približala Uniji.

"Od teh je Ukrajina v celoti izpolnila dva cilja. Uspešno so naslovili reformo dveh ključnih sodnih organov," je v predstavitvi vmesnega poročila o napredku Ukrajine na poti v Unijo povedal evropski komisar za širitev.

Drugo področje, na katerem je Kijev izpolnil vse zahteve, so mediji. Komisar je pojasnil, da so ukrajinske oblasti sprejele ključno medijsko zakonodajo, ki je v skladu z evropskim pravnim okvirjem. Pri reformi ustavnega sodišča je medtem Kijev naredil dober napredek, pri čemer ustrezna zakonodaja še ni dokončno sprejeta, je dejal komisar po neformalnem zasedanju ministrov, ki jim je predstavil ustno poročilo.

Določen napredek pa je Ukrajina naredila tudi na preostalih področjih. To so boj proti korupciji, zmanjšanje vpliva oligarhov, boj proti pranju denarja ter pravice manjšin. Glede boja proti korupciji in zmanjšanja vpliva oligarhov je poudaril potrebo po sprejetju sistemskih ukrepov. Komisar za širitev je predstavil tudi napredek Moldavije, ki je tako kot Ukrajina junija lani prejela status kandidatke za članstvo, in Gruzije, ki so ji voditelji EU tedaj zagotovili evropsko perspektivo.

Moldavija je po njegovih besedah v celoti izpolnila tri od devetih pogojev, med drugim na področjih pravosodne in volilne zakonodaje. Gruzija pa je izpolnila tri od dvanajstih pogojev, med drugim na področju enakosti spolov. Komisar Varhelyi je ob tem izrazil upanje, da bo vmesno poročilo dalo dodaten zagon tem državam pri sprejemanju potrebnih reform. Oktobra bo namreč Bruselj predstavil celovito širitveno poročilo, v katerem bodo obravnavali tudi druga področja, ne zgolj prej omenjenih.

Švedska ministrica za evropske zadeve Jessika Roswall je prav tako dejala, da upa, da bodo Ukrajina, Moldavija in Gruzija to poročilo izkoristile kot vodnik pri sprejemanju nadaljnjih reform pred jesenskim širitvenim poročilom. "Vemo, da želi Ukrajina pristopna pogajanja začeti še letos. Jasno je, da je to vmesno poročilo pomembno za to, da Ukrajina v teh težkih časih ohrani reformni zagon," je poudarila.

Varhelyi je medtem dejal, da je vojna največja ovira na ukrajinski poti v EU. "Ko se bo ta vojna končala, se bodo verjetno tudi priprave na njeno članstvo pospešile. Vojna se mora končati," je dejal. 

Ministri za evropske zadeve so na zasedanju v Stockholmu razpravljali tudi o tem, kako zagotoviti, da bo unija pripravljena na nadaljnje širitve in izzive, ki jo čakajo v prihodnje. "Strinjali smo se, da se je treba pripraviti, močna pa je bila tudi podpora širitvi," je dejala Roswall.

Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin je v razpravi izrazil jasno podporo Slovenije nadaljnji širitvi EU. Povedal je, da Slovenija ne želi, da bi razprava o institucionalni reformi postala pogoj za nadaljnje širitve EU. "Razprave o notranjih reformah EU morajo potekati vzporedno s širitvenim procesom unije," so njegove besede navedli na ministrstvu.

12.39 Zelenski: Rusija načrtuje teroristični napad na jedrsko elektrarno v Zaporožju

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes zatrdil, da Rusija razmišlja o izvedbi terorističnega napada na jedrsko elektrarno Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo. V Kremlju so navedbe o napadu, med katerim naj bi v okolje izpustili radiacijo, označili za laž in pri tem izpostavili, da ustrezno sodelujejo z IAEA.

"Obveščevalne službe so prejele informacije, da Rusija razmišlja o scenariju terorističnega dejanja v jedrski elektrarni v Zaporožju – terorističnega dejanja z izpustom sevanja. Za to so pripravili vse potrebno," je Zelenski sporočil prek družbenih omrežij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Kremlju so zavrnili njegove očitke. "To je še ena laž," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je poudaril, da je elektrarno nedavno znova obiskal generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je danes potrdil, da bo nov sestanek med vodjo ruske jedrske agencije in Grossijem potekal v petek v Kaliningradu, poročanje ruske tiskovne agencije Intefax povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Največja jedrska elektrarna v Evropi je kmalu po začetku invazije prešla pod nadzor ruske vojske, odtlej pa je bila večkrat prizorišče obstreljevanj, za katere se sprti strani medsebojno obtožujeta. Ukrajina in Rusija si prav tako izmenjujeta obtožbe glede uničenja jezu Kahovka, kar postavlja pod vprašaj sposobnost hlajenja zaporoških reaktorjev.

Varnostno tveganje za nuklearko predstavlja tudi ukrajinska protiofenziva, ki sodeč po poročilih z bojišč najintenzivneje poteka ravno v regiji Zaporožje.

11.10 Ukrajinske rakete zadele most na Krimu

Ukrajinska stran je z raketo zadela most Čongar, ki povezuje dele regije Herson pod ruskim nadzorom s polotokom Krim, zaradi česar je bil promet preusmerjen, so sporočili uradniki, ki jih je imenovala Rusija v obeh regijah. Most Čongar, znan kot "vrata na Krim", je eden od več mostov, ki povezujejo Krim, ki ga je Rusija leta 2014 priključila celini.

İşgal altındaki Kırım’ı Herson bölgesine bağlayan ve Rus ordusuna önemli lojistik destek sağlayan Çongar köprüsü vuruldu. pic.twitter.com/5K7jo8FzKU

— Yevgeniya Gaber (@GaberYevgeniya) June 22, 2023

Vladimir Saldo, guverner Hersona, ki ga je imenovala Rusija, je dejal, da je bila cesta poškodovana, vendar ni poročil o žrtvah. Dodal je, da so bile v napadu verjetno uporabljene rakete Storm Shadow. Te rakete dolgega dosega je Velika Britanija Ukrajini dostavila prejšnji mesec.

Spomnimo, 20. junija je ruski obrambni minister Sergej Šojgu izjavil, da poveljstvo ukrajinskih oboroženih sil načrtuje izvedbo napadov na rusko ozemlje, vključno s Krimom, z raketami HIMARS in Storm Shadow. "Po naših informacijah namerava vodstvo ukrajinskih oboroženih sil izvesti napade na ozemlje Ruske federacije, vključno s Krimom, z raketami HIMARS in Storm Shadow," je dejal.

Najvišji predstavnik ruske vojske je poudaril, da bi uporaba zahodnega orožja zunaj območja posebnih vojaških operacij sprožila takojšnje ruske napade na centre odločanja v Ukrajini. Dodal je, da bi takšna poteza pomenila popolno vpletenost ZDA in Združenega kraljestva v konflikt.

Vladimir Saldo, guverner Hersona, ki ga je imenovala Rusija, je dejal, da je bila cesta poškodovana, vendar ni poročil o žrtvah. Foto: Reuters

10.55 Slovenija najavila dodatnih šest milijonov evrov pomoči Ukrajini

Slovenija je danes na konferenci o okrevanju Ukrajine v Londonu najavila dodatnih šest milijonov evrov pomoči, namenjene obnovi in blaženju posledic vojne. Na pomoč pri obnovi so pripravljena tudi slovenska podjetja. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar je ob tem spomnil na vso dosedanjo pomoč Slovenije, ki načrtuje tudi novo.

Žbogar je poudaril, da je Slovenija od prvega dne vojne solidarna z Ukrajino ter ji zagotavlja izdatno vsestransko pomoč in politično podporo. Kot je spomnil, se je pred kratkim Slovenija odzvala s humanitarno pomočjo žrtvam poplav po zrušenju jezu na hidroelektrarni Nova Kahovka.

Žbogar je dodal, da Slovenija načrtuje še nadaljnjo pomoč in da so dejavnosti naše države usmerjene v razminiranje, rehabilitacijo žrtev vojne, psihosocialno pomoč otrokom in njihovim družinam ter pomoč na področju zdravstva.

"Slovenska vlada pripravlja uredbo o zavarovanju mednarodnih gospodarskih poslov v Ukrajini v času vojne. Ta bo slovenskemu zasebnemu sektorju olajšala vlaganje v prednostne projekte in sektorje ukrajinskega gospodarstva, kar bo prispevalo k prepotrebnemu družbenemu in gospodarskemu okrevanju," je pojasnil.

Konference, ki se bo končala v četrtek, se udeležujejo voditelji in predstavniki več kot 60 držav ter delegati številnih korporacij in multinacionalk. Cilj konference je med drugim tudi pritegniti zasebni sektor ter razvojne in finančne institucije k naložbam v državo ter sodelovanju pri njeni obnovi.

Po navedbah gostitelja, britanskega premierja Rishija Sunaka, se je že več kot 400 podjetij iz 38 držav zavezalo k sodelovanju pri obnovi Ukrajine. Konference se udeležujejo tudi predstavniki SID banke in slovenskih podjetij, so navedli na zunanjem ministrstvu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru na daljavo dejal, da bi njegova država lahko bila "največji vir gospodarske, industrijske in tehnološke rasti v Evropi v prihodnjih desetletjih".

10.44 Von der Leynova: Zamrznjeno rusko premoženje bomo uporabili za obnovo Ukrajine

Evropska unija namerava v prihodnjih tednih predstaviti predlog, po katerem bi zamrznjeno rusko premoženje uporabili za financiranje obnove Ukrajine, je danes povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Evropska komisija namerava predlog predstaviti pred poletnimi počitnicami, je dejala von der Leynova na konferenci o obnovi Ukrajine v Londonu. Dejala je, da je treba uporabiti zamrznjeno rusko premoženje, "ker mora storilec odgovarjati".

Toda ruski veleposlanik v Londonu Andrej Kelin je v intervjuju za britanski televizijski kanal Sky News v sredo zvečer takšne načrte označil za nezakonite.

Namen konference o okrevanju Ukrajine je postavitev temeljev za obnovo Ukrajine po ruskem uničenju. Von der Leynova je še dejala, da "ne dvomi", da se bo Ukrajina nekega dne pridružila EU.

Na isti konferenci je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock izjavila, da mora biti obnova Ukrajine tesno povezana s procesom pristopa k EU.

8.02 Prigožin ostro obtožuje ruske oblasti, da zavajajo Ruse

Vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin je obtožil Moskvo, da je zavajala Ruse glede poteka ukrajinske ofenzive, in opozoril na napredek Ukrajine na fronti, poroča AFP.

"Zavajajo rusko ljudstvo," je dejal v zvočnem sporočilu, ki so ga objavili njegovi tiskovni predstavniki. Številne vasi, vključno s Pjatihatki, so bile izgubljene, je dejal Prigožin in dodal, da so bili ogromni kosi ozemlja predani sovražniku. Dejal je, da na bojišču primanjkuje orožja in streliva in da Moskva to skriva pred Rusi.

"Nekega dne se bo Rusija zbudila in ugotovila, da je bil Krim predan Ukrajini," je dejal Prigožin.

6.39 Ukrajina v pričakovanju povabila v zvezo Nato

Andrij Jermak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika, je dejal, da bodo Ukrajinci demoralizirani, če Nato na vrhu, ki bo 11. in 12. julija, ne bo sprejel "močne" odločitve. Meni tudi, da je Ukrajina že na bojišču pokazala, da je pripravljena na vstop v Nato.

"Pričakujemo, da bo Ukrajina povabljena v Nato z odprtim datumom," je dejal Jermak na spletnem seminarju možganskega trusta Atlantic Council. 
Predsednik Volodimir Zelenski se močno zavzema za članstvo Ukrajine v Natu, a je tudi dejal, da razume, da je nemogoče vstopiti, medtem ko divja vojna.

Jermak je dejal, da potekajo posvetovanja med ZDA in Ukrajino o ukrepih, ki jih bodo voditelji Nata odobrili v Vilni za krepitev varnosti Ukrajine, dokler ta ne bo deležna Natovega jamstva v kolektivni varnosti.

Zavezniki Kijeva so razdeljeni glede tega, kako hitro naj se Nato razširi v Ukrajino, pri čemer so nekatere zahodne vlade previdne glede kakršnekoli poteze, ki bi lahko zavezništvo približala vojni z Rusijo. 

Ukrajinske sile so sprožile protiofenzivo na jugovzhodu, da bi ponovno zavzele dele okupirane države, Rusija pa je pred tem močno utrdila svoje položaje.

Novice Kaj natanko za 200 milijonov evrov kupuje Marjan Šarec

Novice Obrambni ministri Nata o nadaljnji podpori Ukrajini

Novice Začela se je največja letalska vaja v zgodovini Nata