Ukrajina: Ruski vojaki zavzeli vojaške ladje na Krimu (video)

Pri tem je prišlo tudi do streljanja, navaja tiskovni predstavnik ukrajinske mornarice Vladislav Seleznjov. Po navedbah Kijeva je kakih 20 oborožencev vstopilo na ukrajinsko vojaško ladjo Ternopil v Sevastopolu na Krimu. "Napad se je začel," je poudaril Seleznjov.

Napadene so bile najmanj tri ladje, poleg omenjene še ladji Luzk in Hmelnizki, ter da so bili izstreljeni tudi streli. Rusija navedb ni potrdila. Omenjene ladje je pred tem več tednov blokirala ruska črnomorska flota. Ukrajina še pripravlja umik svojih vojakov s Krima.

Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Jurij Klimenko je danes opozoril, da obstajajo kazalci, da se Rusija pripravlja na obsežen napad na jug in vzhod Ukrajine. Na to naj bi kazalo kopičenje ruske vojske v ukrajinski provinci Herson severno od Krima, kjer naj bi tudi polagali protipehotne mine. Ukrajinske varnostne sile so na jugu in vzhodu države prijele proruske aktiviste z identifikacijskimi dokumenti ruske varnostne službe, ker so sprožali konflikte, je pojasnil novinarjem v Ženevi.

Pohod ruske vojske in proruskih milic na Krimu je neustavljiv, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin dobil 22. februarja zeleno luč ruskega parlamenta za posredovanje na Krimu.

Rusija obljubila, da ne bo napadla vzhoda Ukrajine Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v telefonskem pogovoru z ameriškim obrambnim ministrom Chuckom Haglom obljubil, da Moskva ne bo napadla vzhoda Ukrajine, so sporočili iz Pentagona. Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je medtem posvaril, da bo Ukrajina odgovorila z vojaško akcijo, če bo Rusija poskušala kaj takega.

Hagel je v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom izrazil zaskrbljenost nad premiki ruskih sil, a mu je Šojgu po navedbah tiskovnega predstavnika Pentagona, kontraadmirala Johna Kirbyja, odvrnil, da so "ruske sile vzdolž meje samo zaradi vojaških vaj in nimajo nobenega namena, da bi prečkale mejo z Ukrajino, ter tudi ne bodo delovale napadalno".

Duma ratificirala sporazum o priključitvi Krima Po torkovi priključitvi Krima Rusiji se nove oblasti v Kijevu in njihove zahodne zaveznice sedaj bojijo, da se bo Putin v okviru svoje kampanje za "zaščito" rojakov usmeril na jugovzhod Ukrajine, kjer je prav tako močno zastopano rusko etnično prebivalstvo.

Duma v Moskvi je sicer danes pričakovano ratificirala sporazum o priključitvi Krima in mesta Sevastopol Rusiji. Potrdila je tudi ustavni zakon o njuni vključitvi kot novih subjektov v Rusko federacijo. Oba dokumenta mora potrditi še zgornji dom parlamenta.

Kijev ne bo nikoli priznal aneksije Krima k Rusiji Ukrajinski parlament je v resoluciji poudaril, da se bo Ukrajina borila za osvoboditev Krima in ne bo nikoli priznala njegove aneksije k Rusiji. Dodali so, da je Rusija, ki je garant suverenosti Ukrajine, odkar se je ta nekdanja sovjetska republika leta 1994 odpovedala svojemu jedrskemu orožju, spremenila meje prvič po drugi svetovni vojni.

EU o ukrajinski krizi O krimski krizi se je z ruskim predsednikom Putinom danes pogovarjal tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je izrazil globoko zaskrbljenost. Zavzel se je tudi za namestitev opazovalcev ZN in Organizacije za varnost in sodelovanje (Ovse) ter pozval k "poštenemu in konstruktivnemu dialogu" med Moskvo in Kijevom. Putin pa je pohvalil vlogo ZN pri reševanju konfliktov v svetu.

Kako se odzvati na razvoj krize v Ukrajini, bodo v Bruslju razpravljali tudi voditelji članic EU. Razpravljali bodo o nadaljnjih ukrepih proti Moskvi - razširitvi seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja, ter gospodarskih sankcijah.

Merklova: Pripravljeni smo tudi na gospodarske sankcije proti Rusiji Nemška kanclerka Angela Merkel je pred vrhom EU, ki se ga bo udeležila tudi slovenska premierka Alenka Bratušek, v nemškem parlamentu zatrdila, da bodo voditelji članic EU pokazali pripravljenost okrepiti sankcije proti Rusiji, tudi gospodarske, če bo prišlo do poslabšanja situacije. Dodala je, da je skupina G-8, ki poleg sedmih industrijsko najbolj razvitih držav vključuje tudi Rusijo, pravzaprav mrtva dokler se politična situacija ne spremeni.

Francija pa se je medtem uprla pritisku, naj zaradi krize na Krimu opusti načrtovano prodajo vojaških ladij mistral Rusiji. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je poudaril, da Francija ne bo sprejela nobene odločitve pred oktobrom.