Ugovor vesti in nelegalni splavi

Na Hrvaškem imajo zdravniki možnost, da zaradi ugovora vesti ne opravijo splava. Po poročanju medijev se je tako zgodilo, da v petih javnih bolnišnicah na Hrvaškem ženske ne morejo opraviti splava, ker so vsi tam zaposleni ginekologi prijavili ugovor vesti. Med njimi je tudi bolnišnica Sveti duh v Zagrebu ter bolnišnice v Našicah, Vinkovcih, Kninu in Požegi, ženske pa težko opravijo splav tudi v javnih ustanovah v Splitu. Tam splav opravlja le en zdravnik, 21 pa jih je prijavilo ugovor vesti.

Na to je javnost postala pozorna šele po angažiranju nevladnih organizacij, ki so začele opozarjati, da ženske nimajo več zagotovljenega dostopa do splava v javnem zdravstvu. Minister za zdravje Siniša Varga je v intervjuju za televizijo N1 nedavno opozoril, da imajo zdravniki sicer možnost ugovora vesti, a da ima direktor bolnišnice dolžnost, da ženskam omogoči poseg, ki je dovoljen že od leta 1978. "Če se vsi ginekologi v bolnišnici sklicujejo na ugovor vesti, mora direktor angažirati zunanjega zdravnika," je dejal. Na spletnih straneh ministrstva bodo v kratkem objavili tudi seznam bolnišnic, kjer opravljajo prekinitev nosečnosti.

Tudi pri nas ugovor Ugovor vesti je pri zdravnikih mogoč tudi pri nas s 46. členom ustave: "Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določa zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih." To pomeni, da tudi naša zakonodaja določa, da mora biti, če se zdravnik v javnem zavodu sklicuje na ugovor vesti, zagotovljena dostopnost do storitve.

Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji ugovor vesti prijavilo 285 zdravstvenih delavcev. Med njimi jih je največ s področja ginekologije in porodništva. Ni pa nujno, da so se vsi ti ugovori vesti nanašali na prekinitev nosečnosti. Lani je recimo deset zdravnikov kirurške klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki sodelujejo v kardiokirurškem programu otrok s prirojenimi srčnimi napakami, uveljavljalo ugovor vesti pri sodelovanju v programu zaradi sodelovanja izraelskega srčnega kirurga. Prav tako se ugovori vesti lahko navezujejo na transplantacije.

Pri nas se za zdaj zaradi ugovora vesti še ni pojavila težava, da pacientka ne bi mogla opraviti splava. Pred leti so sicer po poročanju Dnevnika ugovor vesti uveljavljali ginekologi v jeseniški in novomeški bolnišnici in tudi na ginekološki kliniki v Ljubljani, a v nobenem primeru bolnice naj ne bi imele onemogočenega dostopa do prekinitve nosečnosti.

Tudi pri nas velja zakon, ki je nastal v času pred zasebnimi ordinacijami, zato prekinitev nosečnosti v zasebni praksi ne omenja. Vsako prekinitev nosečnosti tako v bolnišnici ali v zasebni praksi pa morajo v skladu z zakonom prijaviti Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Po njihovih navedbah so pred leti dobivali podatke o manjšem številu splavov iz ene zasebne ambulante, v zadnjih letih pa so prijavljeni splavi le v bolnišnicah. "Podatkov o opravljanju umetnih prekinitev nosečnosti v zasebnih ambulantah tako nimamo, če se dogajajo, se dogajajo mimo zakona, ker niso prijavljene," so zapisali.

Nezakonit splav v zasebnih ordinacijah Na Hrvaškem pa je drugače. Problem splava v javnih bolnišnicah je na Hrvaškem odprl še eno temo – nelegalni splavi. Po zakonu, ki je resda star, je splav namreč mogoče opraviti le v bolnišnici. Torej je tudi splav v zasebni ambulanti po črki zakona nelegalen. Vse večkrat pa se zgodi, da zdravnik v bolnišnici prijavi ugovor vesti, v zasebni ambulanti pa samoplačniško opravlja prekinitve nosečnosti.

V dnevniku Jutarnji list so nedavno objavili zgodbo Marije, ki je imela še teden dni časa za prekinitev nosečnosti pred desetim tednom nosečnosti. V njeni bolnišnici ni bilo nobenega zdravnika, ki bi bil pripravljen narediti splav, zato ji je medicinska sestra dala vizitko s telefonsko številko zasebne ordinacije zdravnika. Ta je bil pripravljen že prihodnji dan opraviti poseg. Marija se je kljub temu odločila, da se odpravi v drugo javno bolnišnico.

"O ceni bomo pozneje" Novinarji so nato poklicali 15 zasebnih ginekoloških ordinacij po vsej Hrvaški in se skušali dogovoriti za prekinitev nosečnosti. Cena takšnega posega v zasebni ordinaciji je malo več kot 500 evrov, zdravniki pa bolnice ponavadi sprejmejo le po priporočilu drugih.

Toda novinarji Jutarnjega lista so ugotovili, da so bili nekateri zdravniki takoj pripravljeni splav narediti tudi popolnoma neznani ženski, le da so jo najprej naročili na pregled. Nihče med njimi cene ni hotel povedati po telefonu, o tem naj bi se dogovorili po pregledu. "Zaslužek je odličen, zato le malokdo pomisli na to, da jim lahko odvzamejo licenco, če ugotovijo, da so splave opravljali v svoji zasebni ordinaciji," je novinarjem dejal anonimni sogovornik.

Leta 2010 so v Varaždinu aretirali sedem zdravnikov, ki so prekinitev nosečnosti opravljali v zasebnih ordinacijah, v javnih pa so ta poseg opisali kot drug, pacientke pa so jim plačale v gotovini. V začetku preteklega leta sta bila dva od njih obsojena na zaporne kazni, preostali na pogojne, vsem pa so za leto dni odvzeli licenco.

Najnižje število splavov v Evropi Nihče ne ve, koliko je v resnici prekinitev nosečnosti v zasebnih ordinacijah. Po dosegljivih podatkih je število splavov na Hrvaškem od leta 1993 do 2003 padlo z 19.500 na vsega tri tisoč na leto. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima Hrvaška najnižjo stopnjo prekinitev nosečnosti na tisoč rojenih otrok v Evropski skupnosti. Povprečno je v Evropi na tisoč rojenih otrok 220 splavov, na Hrvaškem le 95. Število splavov tudi v Sloveniji upada. Leta 2010 je bilo po podatkih IVZ opravljenih nekaj več kot 4.300 splavov, leta 2012 pa le še 4.106.

Toda če pri nas narašča uporaba kontracepcije, je Hrvaška na dnu lestvice pri uporabi kontracepcije, zato hrvaški mediji namigujejo, da je nelegalnih splavov veliko. Kot so te dni zagotovili na hrvaškem ministrstvu za zdravje, bodo v kratkem zelo poostrili nadzor nad zasebnimi ginekološkimi ordinacijami.