Turška sestrelitev ruskega letala ni naključje

V torek je Turčija ob meji s Sirijo sestrelila rusko vojaško letalo, ker naj bi kršilo turški zračni prostor. Ruski predsednik Vladimir Putin je sestrelitev letala označil kot turško sodelovanje s teroristi in opozoril pred resnimi posledicami. Dejal je, da Turki islamske teroriste ščitijo pred ruskimi napadi in se vprašal: "Ali želijo, da Nato ščiti IS?"

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je odpovedal obisk Turčije, največji ruski turistični operater Natalie Tours pa je odpovedal vse aranžmaje v Turčiji, kjer Rusi predstavljajo 12 odstotkov vseh turistov.

Zdi se, da so odnosi med Turčiji in Rusijo trenutno popolnoma zamrznjeni. "Rusko-turški odnosi so padli pod ledišče," je za rusko državno televizijo dejal politolog Ivan Konovalov.

Turčija že nekaj tednov opozarja Turčija je že od začetka ruske akcije v Siriji opozarjala na to, da ruska vojaška letala kršijo turški zračni prostor. Nekajkrat so posredovali tako, da so v zrak poslali svoja vojaška letala. Tudi Nato je Rusijo opozoril, naj se izogiba kršenja zračnega prostora članice zavezništva.

V zadnjih tednih pa so Turki trdili, da ruska letala bombardirajo turkmenske vasi v severozahodni Siriji tik ob turški meji. Turčija je že nekaj nekajkrat pozvala k zavarovanju Turkmencev v Siriji.

Pretekli teden so v Ankari ruskega veleposlanika Andreja Karlova pozvali na pogovore na turško zunanje ministrstvo in zahtevali takojšnje prenehanje bombardiranja turkmenskih vasi. V izjavi je turško zunanje ministrstvo zapisalo, da "ruske akcije niso boj proti teroristom, temveč bombardiranje civilistov, kar bi lahko prineslo resne posledice". Te so se zgodile včeraj.

Dobri gospodarski partnerici Turčija in Rusija sta sicer dobri gospodarski partnerici. Rusija je turški drugi trgovinski partner. Letna izmenjava dosega 30,6 milijarde evrov. Državi sodelujeta predvsem na energetskem področju – Rusi bodo denimo financirali izgradnjo turške jedrske elektrarne –, a je odnos vse prej kot enakopraven. Turčija je gospodarsko bolj odvisna od Rusije. V Turčijo iz Rusije pride 60 odstotkov plina, ki ga porabi država.

Po drugi strani pa je letalski prevoznik Turkish Airlines največji tuji prevoznik v Rusiji, ki obvladuje 16 odstotkov vsega ruskega letalskega trga.

V Siriji na nasprotnih straneh Kar pa se tiče Sirije, sta državi na popolnoma različnih straneh. Turčija odločno nasprotuje režimu Bašarja Al Asada in je zato ob ruski intervenciji v Siriji glasno opozarjala na to, da Rusi ne delujejo proti IS, temveč za Asada. Oktobra je turški premier Ahmet Davutoglu dejal, da je Rusija od 57 napadov v Siriji le dvakrat dejansko napadla IS.

Olje na ogenj je prilila še ruska podpora sirskim Kurdom. Turčija bo storila vse, da Kurdi v Siriji ne bi dobili avtonomije, in že od poletja dalje napada kurdske položaje v Siriji. Tudi z letali – pri tem krši sirski zračni prostor.

Turkmenci, sirski Turki Poleg Kurdov pa so tu še Turkmenci, ki jih imenujejo tudi sirski Turki in ki na tem območju živijo že od 11. stoletja. Po popisu prebivalstva osmanskega imperija je leta 1518 v Alepu živelo 54 tisoč prebivalcev, od tega 36 tisoč Turkmencev. Danes ni znano, koliko Turkmencev živi v Siriji – številke segajo od sto tisoč, kolikor trdi sirska vlada, do 3,5 milijona, kolikor trdi turkmenski nacionalni svet.

Od začetka sirske vojne Turkmenci nasprotujejo Asadovemu režimu in so se organizirali v paravojaške enote, da bi obranili svoje ozemlje. Ankara jih pri tem podpira in si prizadeva, da bi bila turkmenska ozemlja ob meji neke vrste zaščitno območje pred širitvijo ozemlja, ki ga nadzorujejo sirski Kurdi.

Turška pomoč v orožju Turški mediji od začetka ruske intervencije v Siriji poročajo o napadih ruskih letal na turkmenske vasi. Prebivalci vsaj 50 vasi so bili primorani zapustiti svoje domove, tako da se povečuje število turkmenskih beguncev v Turčiji.

Turkmenci pa so že nekajkrat pozvali Turčijo, naj posreduje, prav take pozive pa je bilo slišati tudi iz Turčije, češ da se sirski Turkmenci soočajo z etničnim čiščenjem. Po poročanju časopisa Cumhuriyet je turška nacionalna obveščevalna služna MIZ letos turkmenskim enotam poslala več pošiljk orožja.

Zgodovina spopadov nekdanjih imperijev Trenutni turško-ruski incident je le vrh gore siceršnjega kresanja v zvezi s Sirijo. Turški predsednik Redcep Tayyip Erdogan je Vladimirju Putinu zameril, da ga med septembrskim obiskom v Moskvi Putin ni vprašal za mnenje o sirski intervenciji.

Pa tudi v zgodovini sta bila ruski in turški imperij vse prej kot na isti strani. Leta 1877 sta se državi zapletli v vojno. Po drugi svetovni vojni je Stalin zahteval del ozemlja v vzhodni Turčiji. Turčija je Moskvi zamerila tudi podporo Gornjemu Karabahu, armenski enklavi v Azerbajdžanu.

Tako turški kot ruski predsednik sta politika ostrih besed, v prihodnjih dneh tako lahko pričakujemo močno besedno in diplomatsko bombardiranje z obeh strani.