Torek, 24. 11. 2015, 22.06
2 leti, 10 mesecev
Turška sestrelitev ruskega letala ni naključje
V torek je Turčija ob meji s Sirijo sestrelila rusko vojaško letalo, ker naj bi kršilo turški zračni prostor. Ruski predsednik Vladimir Putin je sestrelitev letala označil kot turško sodelovanje s teroristi in opozoril pred resnimi posledicami. Dejal je, da Turki islamske teroriste ščitijo pred ruskimi napadi in se vprašal: "Ali želijo, da Nato ščiti IS?"
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je odpovedal obisk Turčije, največji ruski turistični operater Natalie Tours pa je odpovedal vse aranžmaje v Turčiji, kjer Rusi predstavljajo 12 odstotkov vseh turistov.
Zdi se, da so odnosi med Turčiji in Rusijo trenutno popolnoma zamrznjeni. "Rusko-turški odnosi so padli pod ledišče," je za rusko državno televizijo dejal politolog Ivan Konovalov.
V zadnjih tednih pa so Turki trdili, da ruska letala bombardirajo turkmenske vasi v severozahodni Siriji tik ob turški meji. Turčija je že nekaj nekajkrat pozvala k zavarovanju Turkmencev v Siriji.
Pretekli teden so v Ankari ruskega veleposlanika Andreja Karlova pozvali na pogovore na turško zunanje ministrstvo in zahtevali takojšnje prenehanje bombardiranja turkmenskih vasi. V izjavi je turško zunanje ministrstvo zapisalo, da "ruske akcije niso boj proti teroristom, temveč bombardiranje civilistov, kar bi lahko prineslo resne posledice". Te so se zgodile včeraj.
Po drugi strani pa je letalski prevoznik Turkish Airlines največji tuji prevoznik v Rusiji, ki obvladuje 16 odstotkov vsega ruskega letalskega trga.
Olje na ogenj je prilila še ruska podpora sirskim Kurdom. Turčija bo storila vse, da Kurdi v Siriji ne bi dobili avtonomije, in že od poletja dalje napada kurdske položaje v Siriji. Tudi z letali – pri tem krši sirski zračni prostor.
Od začetka sirske vojne Turkmenci nasprotujejo Asadovemu režimu in so se organizirali v paravojaške enote, da bi obranili svoje ozemlje. Ankara jih pri tem podpira in si prizadeva, da bi bila turkmenska ozemlja ob meji neke vrste zaščitno območje pred širitvijo ozemlja, ki ga nadzorujejo sirski Kurdi.
Turkmenci pa so že nekajkrat pozvali Turčijo, naj posreduje, prav take pozive pa je bilo slišati tudi iz Turčije, češ da se sirski Turkmenci soočajo z etničnim čiščenjem. Po poročanju časopisa Cumhuriyet je turška nacionalna obveščevalna služna MIZ letos turkmenskim enotam poslala več pošiljk orožja.
Pa tudi v zgodovini sta bila ruski in turški imperij vse prej kot na isti strani. Leta 1877 sta se državi zapletli v vojno. Po drugi svetovni vojni je Stalin zahteval del ozemlja v vzhodni Turčiji. Turčija je Moskvi zamerila tudi podporo Gornjemu Karabahu, armenski enklavi v Azerbajdžanu.
Tako turški kot ruski predsednik sta politika ostrih besed, v prihodnjih dneh tako lahko pričakujemo močno besedno in diplomatsko bombardiranje z obeh strani.