Tudi Luksemburg proti utaji davkov

Luksemburške banke bodo tako po novem drugim bankam v EU-ju posredovale podatke o obrestih in zaslužkih svojih komitentov in s tem skušale omejiti skrivanje premoženja v svojih bankah, ki veljajo za največjo davčno oazo v EU-ju. Bolj znana oaza v Evropi je sicer še Švica, ki pa ni članica EU-ja.

V Luksemburgu sicer trdijo, da odločitev, ki bo v veljavo stopila leta 2015, ni posledica nedavnih očitkov ciprskim bankam, da pred davki skrivajo premoženje tujcev, ali razkritja seznama približno 130 tisoč vplivnih svetovnih osebnosti, ki so svoje premoženje skrivale na bančnih računih v tujini. Po Junckerjevih besedah naj bi šlo za večletne priprave na tovrstne ukrepe, ki pa so zahtevali veliko dogovarjanja znotraj države in znotraj EU-ja.

ZDA so sicer že večkrat pozvale Luksemburg, naj uvede sistem samodejnega izmenjavanja informacij o bančnih računih, sploh po sprejetju zakona FATCA leta 2010, ki od tujih finančnih institucij zahteva, da ZDA posredujejo bančne podatke o ameriških državljanih. Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija in Španija so k podobnim ukrepom pozvale Evropsko komisijo.

Po besedah Junckerja si Luksemburg ne more privoščiti odhoda ameriških komitentov, zato se z ZDA že dogovarjajo o vzpostavitvi sistema, ki bi ustrezal zahtevam zakona FATCA.

Luksemburg in Avstrija sta bili zadnji državi EU-ja, ki sta omahovali pri sprejemanju tovrstnih ukrepov, kmalu po Junckerjevi izjavi pa je podobne ukrepe napovedal tudi avstrijski kancler Werner Feymann.