Janša po vrhu koalicije voljnih Ukrajini zagotovil polno podporo

21.14 Janša po vrhu koalicije voljnih Ukrajini zagotovil polno podporo

Premier Janez Janša je po današnji udeležbi na vrhu t. i. koalicije voljnih zagotovil nadaljnjo polno podporo Ukrajini. Ugotovil je okrepitev pripravljenosti na pomoč tej državi, a obžaloval, da se to zgodilo že prej, češ da bi bila v tem primeru vojna že končana. "Gremo v pravo smer, vprašanje je le, če smo dovolj hitri," je objavil na X.

"Današnji sestanek je pokazal, da se pomoč in pripravljenost pomagati Ukrajini veča, škoda samo, da se to ni zgodilo že pred nekaj leti, (...) če bi bilo takšno razpoloženje štiri ali pa vsaj tri leta nazaj, potem bi bila vojna že zdavnaj končana, Rusija bi bila prisiljena k pogajanjem in Evropa bi se lahko ukvarjala z razvojnimi vprašanji," je po sestanku v Parizu v izjavi, objavljeni na omrežju X, še dejal Janša.

Po današnjem vrhu koalicije voljnih: Gremo v pravo smer, vprašanje je le, če smo dovolj hitri. Ukrajina ima še naprej našo polno podporo. pic.twitter.com/zMSODFj2Mb

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 13, 2026

Janša se je udeležil srečanja vrha koalicije, na katerem so bili tudi voditelji EU in Nata ter najmanj 25 predsednikov držav in vlad. Skupino sta ustanovila Pariz in London, da bi Kijevu zagotovila vojaško podporo in varnostna jamstva.

Gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron je po sestanku naznanil odločitev, da bodo večnacionalne sile, ki jih bodo v primeru prekinitve ognja z Rusijo napotili v Ukrajino, v prihodnjih mesecih izvedle skupne vaje v sosednjih državah Ukrajine.

Ob robu srečanja je Ukrajina danes skupaj s še devetimi evropskimi državami napovedala ustanovitev koalicije za obrambo pred balističnimi izstrelki.

20.48 Macron napovedal vojaške vaje večnacionalnih sil za Ukrajino

Voditelji držav t. i. koalicije voljnih so se na današnjem srečanju v Parizu odločili, da bodo večnacionalne sile, ki jih bodo v primeru prekinitve ognja z Rusijo napotili v Ukrajino, v prihodnjih mesecih izvedle skupne vaje, je sporočil gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron. 

"Danes smo se odločili za vaje, ki bodo potekale v prihodnjih mesecih. Izvedene bodo v Ukrajini sosednjih državah, da preverimo naše načrte razporeditve in pokažemo, da smo pripravljeni, odločni in kredibilni - na kopnem, v zraku in na morju," je na novinarski konferenci po srečanju napovedal Macron.

Ob tem je razkril, da se je Francija z Ukrajino dogovorila o nakupu 16 lovskih letal rafale francoske izdelave. Po njegovih besedah bodo prva letala iz dogovora predvidoma "vzletela" do leta 2028 oziroma 2029, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za okrepitev svoje zračne obrambe pa bo Ukrajina med drugim pridobila "prvo serijo baterij SAMP/T nove generacije", je še sporočil Macron in dodal, da bodo te dopolnile sisteme zračne obrambe, ki bodo Kijevu skupaj s strelivom dostavljeni "v prihodnjih tednih".

"Podpora Ukrajini je naložba v našo lastno varnost. Tisti, ki menijo, da se bo ta vojna ustavila na ukrajinskih mejah, če popustimo ali iščemo načine, kako ustreči agresorju, se motijo," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa poudaril Macron.

Srečanja v Parizu se udeležujejo voditelji EU in Nata ter najmanj 25 predsednikov držav in vlad, med njimi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in slovenski premier Janez Janša. Pogovori se bodo sklenili z večerjo v Elizejski palači.

Novice Macron: Evropa se bo za vsako ceno borila za mir, po potrebi tudi s krvjo

18.46 Ukrajina z devetimi zaveznicami ustanavlja koalicijo za obrambo pred balističnimi izstrelki

Ukrajina je z deveterico evropskih držav danes napovedala ustanovitev koalicije za obrambo pred balističnimi izstrelki. Kot so navedli v skupni izjavi, je razlog za ustanovitev koalicije v tem, da se Evropa sooča z vse večjo grožnjo balističnih izstrelkov, njen namen pa je razvoj "izključno obrambnih" zmogljivosti.

"Menimo, da zaščita Evrope zahteva globalno rešitev v obliki integrirane arhitekture protiraketne obrambe, ki bo odvračala in premagovala prihodnje raketne grožnje," piše v izjavi, pod katero so podpisane Danska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Norveška, Španija, Švedska, Ukrajina in Združeno kraljestvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V okviru koalicije bodo navedene države združile svoje industrijske zmogljivosti na področju obrambe, raziskav in operativnih izkušenj. "Tega ne počnemo proti kateremukoli narodu, ampak v obrambo svojega," so zapisale podpisnice in pri tem omenile "edinstveno izkušnjo Ukrajine", katere zračna obramba se v zadnjih tednih sooča s ponavljajočimi se ruskimi napadi z balističnimi izstrelki.

"Evropa potrebuje več protibalistične obrambe. Skupaj lahko takšen sistem zgradimo. Ukrajina je pripravljena prispevati svoj del: protibalistično raketo. Trenutno jo dokončujemo," je v zvezi s tem na omrežju X danes sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Ob tem se je francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu zahvalil za gostovanje prvega srečanja koalicije. Evropski skupni sistem zaščite pred balističnimi izstrelki se bo po njegovih navedbah imenoval FREYJA, njegov namen pa ni nadomestiti obstoječih sistemov, temveč jih dopolniti in "vzpostaviti močan ščit nad celotno Evropo".

Ustanovitev skupine so njene članice naznanile na dan, ko v Parizu poteka srečanje t. i. koalicije voljnih, ki sta jo v začetku leta ustanovili Francija in Združeno kraljestvo, da bi zagotovili vojaško podporo Ukrajini in varnostna jamstva. Združuje 35 držav, ob številnih evropskih državah v njej sodelujejo še Kanada, Avstralija in Japonska. Danes naj bi se ji po napovedih francoskega predsedstva pridružili še Moldavija in Severna Makedonija.

Srečanja v Parizu se udeležujejo voditelji EU in zveze Nato ter najmanj 25 predsednikov držav in vlad, med njimi ukrajinski predsednik Zelenski in slovenski premier Janez Janša. V središču razprave so nadaljnja podpora Ukrajini, med drugim varnostna jamstva za Kijev, in prizadevanja za dosego trajnega miru.

Pogovore bodo sklenili z večerjo v Elizejski palači. Slavnostne večerje ob torkovem francoskem državnem prazniku, dnevu Bastilje, se bo z ženo udeležil tudi Janša. Par si bo nato v torek na Elizejskih poljanah ogledal tradicionalno vojaško parado ob omenjenem prazniku.

17.55 V Rusiji pred volitvami pridržali opozicijskega politika

Ruska policija je danes pridržala opozicijskega politika Borisa Nadeždina, ki je nameraval kandidirati na septembrskih parlamentarnih volitvah. Nadeždin je leta 2024 sicer zbral dovolj javne podpore za kandidaturo na predsedniških volitvah, a mu je nato Kremelj to prepovedal.

Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, gre za enega redkih kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki niso v zaporu ali v izgonu.

Nadeždin je danes na družbenem omrežju Telegram sporočil, da "je prišla policija", kasneje pa je še objavil dokument, v katerem piše, da ga ruske oblasti obtožujejo "objavljanja ekstremističnih simbolov" v videoposnetku, objavljenem leta 2023. V njem je bila tudi fotografija preminulega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

Nadeždinov odvetnik je po navedbah ruskih medijev sporočil, da ga bodo pred sodišče pripeljali še danes. Ruske oblasti so Nadeždina pred tremi dnevi sicer razglasile za "tujega agenta". Nadeždin, ki je zbiral podpise za nastop na parlamentarnih volitvah, je prejšnji teden dejal, da mu ta oznaka ne bo preprečila kandidature in da se namerava zaradi "idiotske oznake" obrniti na sodišče.

"Sem edini opozicijski neodvisni kandidat v Rusiji, ki zbira podpise za kandidaturo," je dejal v posnetku, objavljenem na platformi YouTube, v katerem je neposredno kritiziral Putina. V njem je omenjal zlasti posledice vojne v Ukrajini, ki so po njegovem najbolj očitne na področju draženja energentov.

"Pot, na katero je Putin zapeljal to državo v 25 letih, je pot militarizacije, izolacionizma in avtoritarizma," je dejal in menil, da ta pot vodi v kaos, morebiti pa celo v ponovitev leta 1917, je zapisal in pri tem omenil leto ruske revolucije.

14.28 Ruski napadi v Ukrajini zahtevali več življenj

Rusija je ponoči v bližini Odese napadla civilno trgovsko plovilo, ki je plulo pod zastavo Toga, pri čemer so bili ubiti trije člani posadke, pet jih je bilo ranjenih, je sporočil ukrajinski minister za razvoj in podpredsednik vlade Oleksij Kuleba. Dve smrtni žrtvi so medtem zabeležili v Zaporožju in eno v regiji Herson.

"Rusija je napadla civilno trgovsko plovilo pod zastavo Toga, medtem ko je raztovarjalo mineralna gnojila," je na omrežju X sporočil Kuleba in dodal, da je po napadu na ladji, ki je tovor raztovarjala v enem od pristanišč pri Odesi, izbruhnil požar.

Po njegovih navedbah so umrli trije člani posadke, pet je bilo ranjenih. "Vsi ranjeni so bili hospitalizirani in prejemajo potrebno zdravstveno oskrbo," je zapisal.

V Odesi so medtem ruski napadi po besedah župana Olega Kipra povzročili gmotno škodo, med drugim na stanovanjskih stavbah. Ranjenih je bilo pet ljudi, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Tarči ruskih napadov sta bili ponoči tudi mesto Zaporožje v istoimenski regiji na jugu države in sosednja regija Herson, poročajo ukrajinski mediji in francoska tiskovna agencija AFP.

Guverner Zaporožja Ivan Fedorov je sporočil, da sta v napadu ruskega drona v prestolnici regije umrli dve osebi, 11 je bilo ranjenih. Njegov kolega na čelu sosednje regije Herson Oleksandr Prokudin pa je sporočil, da je tam v ruskem napadu umrla ženska.

Novi smrtonosni ruski napadi se dogajajo na dan, ko se bodo v Parizu sestali voditelji držav t. i. koalicije voljnih. Srečanja se bodo udeležili voditelji EU in zveze Nato ter najmanj 25 predsednikov držav in vlad, med njimi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in slovenski premier Janez Janša.

14.10 V Kremlju označili t. i. koalicijo voljnih za vojne hujskače

To je koalicija vojnih hujskačev, je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes dejal pred srečanjem voditeljev držav t. i. koalicije voljnih, ki ga bo popoldne v Parizu gostil francoski predsednik Emmanuel Macron. V Kremlju so sodelujoče države obtožili, da si prizadevajo za nadaljevanje vojne.

"To so države, ki izvajajo sovražne ukrepe proti Rusiji, zato jih bomo zelo pozorno spremljali," je še dejal Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Njegov komentar prihaja pred današnjim srečanjem voditeljev držav t. i. koalicije voljnih, katerega namen je povečati podporo Ukrajini, okrepiti pritisk na Rusijo in oživiti mirovna pogajanja, ki so zastala, odkar so ZDA skupaj z Izraelom pred več kot štirimi meseci sprožile vojno proti Iranu.

Srečanja v Parizu se bodo udeležili voditelji EU in Nata ter najmanj 25 predsednikov držav in vlad, med njimi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in tudi slovenski premier Janez Janša.

Voditelji bodo po navedbah francoskega predsedstva govorili o nadaljnji podpori Ukrajini, med drugim o varnostnih jamstvih za Kijev, in prizadevanjih za dosego trajnega miru. Pogovore bodo sklenili z večerjo v Elizejski palači.

Koalicijo sta v začetku leta ustanovili Francija in Združeno kraljestvo, da bi zagotovili vojaško podporo Ukrajini in varnostna jamstva, zlasti z napotitvijo kopenskih sil, ko bo dosežen mirovni sporazum. Skupina združuje 35 držav, ob številnih evropskih državah v njej sodelujejo tudi Kanada, Avstralija in Japonska. Danes naj bi se ji po napovedih francoskega predsedstva pridružili še Moldavija in Severna Makedonija.

11.40 EU s sankcijami proti Rusiji zaradi zlonamernih kibernetskih dejavnosti

Evropska unija v odziv na ruske zlonamerne kibernetske dejavnosti uvaja sankcije proti devetim posameznikom in štirim poslovnim subjektom, so danes sporočili iz Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS). Dodali so, da bo EU še naprej odločno zagovarjala odgovorno ravnanje v kibernetskem prostoru. "Odločno obsojamo ravnanje Rusije in njeno zlorabo kibernetskega ekosistema, s katerim napada javne storitve in kritično infrastrukturo ter povzroča motnje in finančne izgube," so sporočili iz EEAS.

Pri tem so izpostavili rusko obveščevalno službo FSB in nedržavne akterje, kot so hekerske in druge kriminalne skupine, ki naj bi delovale pod njenim okriljem.

"FSB že vrsto let izvaja širok spekter zlonamernih kibernetskih dejavnosti, katerih resnost se stopnjuje in vpliva na EU, njene države članice ter mednarodne partnerje, zlasti Ukrajino. Te dejavnosti vključujejo vdore v vladna omrežja in sabotaže kritične infrastrukture. Tarče so bile med drugim Francija, Nemčija, Poljska, Ciper, Nizozemska, Avstrija, Slovaška, Romunija in Finska," so dodali.

EU zaradi tega uvaja sankcije proti devetim posameznikom in štirim poslovnim subjektom, med katerimi so uradniki ruske vojaške obveščevalne službe GRU, hekerji, kibernetski kriminalci in zasebna podjetja, ki "prispevajo k prizadevanjem Rusije za destabilizacijo EU, njenih članic in mednarodnih partnerjev".

Evropska unija bo po navedbah EEAS še naprej odločno zagovarjala zagotavljanje odgovornosti v kibernetskem prostoru. "Vse države, vključno z Rusijo, bi morale upoštevati okvire Združenih narodov za odgovorno ravnanje v kibernetskem prostoru in spoštovati mednarodno pravo," so dodali. Ob tem so pozdravili tesno sodelovanje z Združenim kraljestvom in drugimi mednarodnimi partnerji v prizadevanjih za "globalen, odprt, stabilen in varen kibernetski prostor".

Francosko zunanje ministrstvo je pred tem sporočilo, da bo v prihodnjih dneh ruskega veleposlanika v državi poklicalo na pogovor zaradi obsežne ruske kibernetske kampanje z namenom sabotaže in vohunjenja. Kampanjo je Moskva izvedla v približno desetih evropskih državah, tudi v Franciji, je sporočil francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot.

10.28 Japonska priznala, da mora storiti več v boju proti tujim vohunom

Japonska je danes priznala, da mora narediti več v boju proti tujim obveščevalcem, potem ko je ameriški New York Times (NYT) v nedeljo poročal, da jo je Rusija spremenila v "gnezdo vohunov" in ključen vir sestavnih delov za orožje, ki ga potrebuje za vojno v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Časnik je poročal, da Moskva zaradi šibke zakonodaje proti vohunjenju Japonsko uporablja za svoje glavno izhodišče za zbiranje obveščevalnih podatkov in pridobivanje tehnologij z dvojno rabo, ki jih potrebuje za vojno v Ukrajini.

"Zavedamo se, da se v hitro spreminjajočem se varnostnem okolju povečuje potreba po preprečevanju tujih obveščevalnih dejavnosti – kot je pridobivanje občutljivih informacij – ki ogrožajo nacionalno varnost Japonske," je danes dejal tiskovni predstavnik japonske vlade Minoru Kihara. Neposredno ni želel komentirati poročila ameriškega časnika. Novinarjem je dejal le, da mora Tokio "še z večjo strogostjo obravnavati to vprašanje".

Časnik je na podlagi intervjujev z več deset predstavniki obveščevalnih služb in vladnih organov na treh celinah v prispevku navedel, da izgon več sto ruskih agentov iz zahodnih prestolnic leta 2022 ni ustavil ruske oskrbe z vojaškim materialom. Mnoge od teh agentov naj bi namreč premestili v Tokio. Vodil naj bi jih častnik ruske vojaške obveščevalne službe GRU Maksim Vladimirovič Filčenkov, ki dela pod krinko v tokijski podružnici ruske letalske družbe Aeroflot. Njegova vloga naj bi bila "ključna za oskrbo ruskega vojnega aparata", navaja časnik.

Po ocenah ukrajinske vlade namreč kar 90 odstotkov ruskih raket in dronov vsebuje japonske sestavne dele. Ker je neposreden izvoz v Rusijo omejen, nabavne verige za prenos sestavnih delov uporabljajo posredniška podjetja in tretje države, kot so Vietnam, Uzbekistan in Šrilanka.

Kijev naj bi po poročanju časnika večkrat zaprosil Tokio, naj poostri izvozne nadzore mikročipov, polprevodnikov in drugih izdelkov z dvojno rabo, vendar analitiki japonske zakone proti vohunjenju ocenjujejo kot šibke. Časnik je še izpostavil, da ta primer znova odpira razpravo o pomanjkljivostih nadzornega sistema na Japonskem, ki ima cvetočo visokotehnološko industrijo in premalo stroge protivohunske zakone, zaradi česar je postala "ključni del ruskih vojnih prizadevanj", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Kihara je danes še spomnil, da je japonski parlament letos sprejel zakonodajo, ki tlakuje pot za ustanovitev novega vladnega organa za usklajevanje razdrobljenih obveščevalnih dejavnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

8.39 V Moldaviji strmoglavil ruski dron

Moldavske oblasti so sporočile, da je danes v moldavski zračni prostor vstopil ruski dron, ki je nato strmoglavil in eksplodiral v bližini vasi Copanca na jugovzhodu države. Incident se je zgodil med ruskim napadom na sosednjo ukrajinsko regijo Odesa.

Več preberite v spodnji novici:

Novice V Moldaviji strmoglavil ruski dron

8.20 V Rusiji po ukrajinskih napadih z droni več žrtev

V ukrajinskih napadih z droni v moskovski regiji so bili danes ubiti trije ljudje, pet je ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Eno smrtno žrtev so zabeležili tudi v regiji Belgorod ob meji z Ukrajino. Ruske sile so sicer ponoči sestrelile več deset brezpilotnikov, ki so bili usmerjeni proti Moskvi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Napadi z droni so v moskovski regiji terjali tri smrtne žrtve, še pet ljudi je ranjenih, je sporočil guverner Andrej Vorobjov. "V naselju Pionerski v mestu Istra so tri osebe umrle, tri pa so bile ranjene zaradi padca drona (...). V Solnečnogorsku sta bili ranjeni dve osebi, potem ko je dron zadel stanovanjsko stavbo," je zapisal na Telegramu.

Po njegovih navedbah je zračna obramba ponoči nad regijo okoli ruske prestolnice sestrelila 81 brezpilotnih letalnikov, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Eno smrtno žrtev naj bi ukrajinski napadi terjali tudi v obmejni regiji Belgorod. Po navedbah oblasti je v kraju Berezovka umrla ženska. Španska tiskovna agencija EFE poroča, da sta bili poleg tega ranjeni še dve osebi.

6.45 Ukrajinci napadli skladišče Lukoila

Ukrajina je ponoči z droni napadla skladišče nafte v ruski regiji Stavropol na jugu države, eksplozije pa so odjeknile tudi v moskovski regiji, kjer je bila aktivirana zračna obramba, poroča Kyiv Independent. Po napadu je v skladišču nafte družbe Lukoil – veliko naftno-plinsko podjetje s sedežem v Moskvi – izbruhnil požar. Poročil o morebitnih žrtvah za zdaj ni.

🔥BURNING🔥
The oil depot in Mykhailiv continues to cause heating in neighboring areas.

Drones are reportedly attacking Mikhailovsk and its surrounding areas in the Stavropol region again, and a fire has broken out, according to local residents.#СЛАВАУКРАЇНІ#SlavaUkraïni pic.twitter.com/Ctnkd2KWX3

— Kakka🎖️ (@kakkamax) July 12, 2026

Rusija se medtem spopada z vse večjim pomanjkanjem goriva, kar je posledica pogostih ukrajinskih napadov na rusko naftno infrastrukturo. Zaprte so številne bencinske črpalke v državi, pred tistimi, ki delujejo, pa se vijejo dolge kolone vozil.

6.40 Na srečanju koalicije voljnih v Parizu o nadaljnji podpori Ukrajini

Najmanj 25 predsednikov držav in vlad, med njimi ukrajinski predsednik Zelenski, ter voditelji EU in Nata se bodo udeležili današnjega srečanja. Foto: Reuters V Parizu bo danes potekalo srečanje voditeljev držav t. i. koalicije voljnih, katerega namen je povečati podporo Ukrajini in okrepiti pritisk na Rusijo. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Najmanj 25 predsednikov držav in vlad, med njimi ukrajinski predsednik Zelenski, ter voditelji EU in Nata se bodo udeležili današnjega srečanja. Cilj je okrepiti napore za prekinitev ognja v Ukrajini in oživitev mirovnih pogajanj, ki so zastala, odkar so se ZDA pred več kot štirimi meseci zapletle v konflikt z Iranom.

Na srečanju bodo po navedbah francoskega predsedstva govorili o nadaljnji podpori Ukrajini, med drugim o varnostnih jamstvih za Kijev, in prizadevanjih za dosego trajnega miru. Pogovore bodo sklenili z večerjo v Elizejski palači.

V torek bodo v francoski prestolnici potekale tudi slovesnosti ob praznovanju državnega praznika 14. julija, ko bo na Elizejskih poljanah tradicionalna vojaška parada, ki bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prav tako v znamenju podpore Ukrajini. Na njej bo sodelovalo tudi kakih 500 vojakov iz držav, ki pripadajo koaliciji voljnih, in vojaki iz Ukrajine.

V Pariz naj bi, kot je napovedal prejšnji teden po koncu vrha zveze Nato v Ankari, odpotoval tudi premier Janez Janša.

Koalicija, ki sta jo v začetku leta ustanovili Francija in Združeno kraljestvo, da bi zagotovili vojaško podporo Ukrajini in varnostna jamstva, zlasti z napotitvijo kopenskih sil, ko bo dosežen mirovni sporazum, združuje 35 držav. Med njimi so številne evropske države, pa tudi Kanada, Avstralija in Japonska. Danes naj bi se ji po napovedih francoskega predsedstva pridružili še Moldavija in Severna Makedonija.

Novice Spektakularna polomija Rusov: sovojaka skoraj razcefral na koščke #video

Novice Zelenski napovedal preoblikovanje vlade

Novice Ukrajina z droni napadla ruske tankerje