Trije scenariji vojne med Ukrajino in Rusijo

Na meji z Ukrajino je okrog 40 tisoč ruskih vojakov na intenzivnih vojaških vajah. Ukrajinska vojska nadaljuje t. i. protiteroristično akcijo za osvoboditev vladnih stavb, ki so jih zajeli proruski aktivisti.

Diplomatska retorika postaja vse ostrejša. Washington obtožuje Rusijo, da ne spoštuje dogovorov iz Ženeve, in grozi z novimi sankcijami. Moskva na drugi strani ob zavzemanju za federalizacijo Ukrajine napoveduje, da namerava zaščititi rusko prebivalstvo v vzhodnem delu države.

Je intervencija ruske vojske oziroma začetek vojne naslednja faza v stopnjevanju ukrajinske krize?

"Ne moremo prodreti v dušo predsednika Putina, vendar je oborožena intervencija ruske vojske zelo realna možnost in bi se lahko dejansko začela," pravi Jonathan Marcus, vojaški analitik BBC.

Zanj so zdajšnji občasni oboroženi spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi aktivisti uvod v pravo vojno, ki bi jo ruska vojska lahko začela po treh scenarijih.

Obsežna vojaška intervencija ruske vojske Glede na številčnost ruskih vojakov in zmogljivost vojaške tehnike je po Marcusovem mnenju eden od mogočih scenarijev v primeru vojne obsežna vojaška intervencija od jugovzhoda Ukrajine do Pridnestrja, kjer so tudi nameščene ruske sile. Na to možnost opozarjajo tudi v poveljstvu zveze Nato.

Ob tem je mogoče pričakovati silovit odpor ukrajinske vojske, ki bi ob pomembnih komunikacijskih poteh lahko prešla na partizanski način bojevanja, ruska vojska pa bi morala verjetno še okrepiti zdajšnje sile ob ukrajinski meji, predvideva Jonathan Marcus.

Trajna destabilizacija Druga verjetna možnost bi lahko bila nadaljevanje zdajšnjega položaja statusa quo oziroma trajne destabilizacije, kar pomeni mobilizacijo proruskih aktivistov in nadaljnje spopade med ukrajinskimi varnostnimi silami in ruskimi posebnimi enotami, ki delujejo pod plaščem sil samoobrambe.

Cilj takšne taktike je po mnenju vojaškega analitika povečevanje kaosa, kar bi izpostavilo nesposobnost zdajšnje oblasti v Kijevu, da bi vzpostavila red in nadzor na vzhodu Ukrajine. Tudi ta možnost bi lahko vodila k razširitvi krize in širšega oboroženega spopada.

Omejena "miroljubna" intervencija Scenarij, ki se prav tako zdi zelo verjeten, pa je, da bi se ruska vojska odločila za intervencijo omejenega značaja na točno določeno krizno žarišče z motivom zaščite ruskega prebivalstva. Seveda si je tudi v tem primeru težko predstavljati, da se ukrajinska vojska ne bi odzvala na takšno intervencijo, kar pa bi spet hitro lahko zaostrilo spor in povzročilo spopad širših razsežnosti na večjem delu ukrajinskega ozemlja.

Očitno je torej, da brez resne mednarodne diplomatske akcije v zdajšnji situaciji prej ali slej vse poti vodijo v vojno manjših ali večjih razsežnosti.

Vprašanja namesto odgovorov Ali je Rusija resnično pripravljena na aneksijo vzhodnega dela Ukrajine, kot je to bilo v primeru Krima? Ali je Rusija temu navkljub pripravljena na vse ekonomske in druge posledice mednarodnih sankcij ob morebitni intervenciji? Ali Zahod nemara celo podcenjuje mejo, do katere je pripravljen iti Vladimir Putin v zaščiti "strateških življenjskih interesov Rusije", so vprašanja, s katerimi namesto enoznačnih odgovorov Jonathan Marcus v ruski izdaji spletnega BBC končuje svoje razmišljanje o morebitni vojni med Ukrajino in Rusijo.