Tradicionalni ameriški zavezniki na Bližnjem vzhodu po novem v Putinovem objemu?

Z orjaškimi plakati v arabščini in ruščini so predstavniki Kremlja na moskovskem letališču Vnukovo pričakali savdskega kralja Salmana. Ta je včeraj v rusko prestolnico pripotoval s kar tisočglavo delegacijo na svoj prvi uradni obisk k ruskemu predsedniku Putinu. Medtem ko sta odnose med državama dolgo spremljala nenaklonjenost in odpor, poznavalci poudarjajo, da Putin uspešno izkorišča vakuum na Bližnjem vzhodu, ki so ga za seboj pustile ZDA.

Savdski kralj Salman je kot prvi savdski monarh na oblasti prišel na obisk v Moskvo.
Savdski kralj Salman je kot prvi savdski monarh na oblasti prišel na obisk v Moskvo. Foto: Reuters

Po poročanju Spiegla nedvomno gre za zgodovinski državni obisk, saj je sploh prvič, da je kateri od savdskih kraljev, ki so na oblasti, obiskal rusko prestolnico.

Enainosemdesetletni Salman namreč ne potuje rad. ZDA je zadnjič obiskal kmalu po prevzemu oblasti leta 2015, Evropo pa samo, ko se je odpravil na počitnice na francosko riviero.

Tokrat pa se bo v Moskvi, ki vsekakor ni tradicionalna savdska zaveznica, osebno sestal s Putinom v Kremlju.


Preberite še:

-> Ženske v Savdski Arabiji bodo vozile, koga čakajo posli?

-> Zakaj najbogatejši arabski državi grozi propad

-> Pentagon naj bi uporabljal letališče na Krku za logistično bazo


Putin na Bližnjem vzhodu čedalje bolj spretno uveljavlja svoje interese

"Obisk savdskega vladarja v Moskvi je simboličen in dokazuje, kako močno se je v zadnjih letih spremenil geopolitični položaj na Bližnjem vzhodu," pojasnjuje Mariana Belenka iz moskovskega raziskovalnega centra Carnegie.

Tako kot številni diplomati dodaja, da si je Putin očitno uspešno zagotovil svoj vpliv v regiji, kar s pridom izkorišča tudi pri uveljavljanju ruskih interesov.

Vezi in odnose s Kremljom tako zdaj krepijo celo najbolj tesni zavezniki ZDA. V zadnjih 18 mesecih je na državni obisk v Moskvo tako že štirikrat odpotoval izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Ruski predsednik Putin po mnenju številnih diplomatov uspešno krepi svoj vpliv v arabskem svetu. Ruski predsednik Putin po mnenju številnih diplomatov uspešno krepi svoj vpliv v arabskem svetu. Foto: Reuters

Nekoč smrtni sovražniki, zdaj pragmatični sogovorniki

Odnose med savdsko monarhijo in Rusijo so več desetletij obremenjevali hudi spori in zamere.

Nekdanja Sovjetska zveza je v arabskih državah nekoč močno podpirala nacionalistična gibanja z namenom, da bi ta strmoglavila tamkajšnje monarhe in na oblast pomagala prosocialističnim silam.

Savdski vladarji so se dolga leta bali, da jih bo doletela podobna usoda kot njihove zaveznike v Egiptu in Iraku.

Hkrati so Savdijci po drugi strani v devetdesetih letih na Kavkaz pošiljali svoje pridigarje in borce, s katerimi so okrepili islamske separatiste v nemirni Čečeniji.

Poleg tega so jo Sovjetom zagodli tudi v obdobju sovjetske invazije na Afganistan. Leta 1979 je Riad organiziral oborožen upor mudžahedinov proti Sovjetov, hkrati pa je povečal produkcijo nafte in s tem oslabil sovjetsko gospodarstvo.

Državi sta se nazadnje na nasprotnih bregovih znašli v Siriji, kjer Savdijci podpirajo sirske upornike, Rusija pa režim sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Sirski uporniki, ki jih podpirajo Savdijci, so se po ruski ofenzivi znašli v nezavidljivem položaju, grozi jim celo razpad.

Salman bo verjetno poskušal prepričati Putina, naj v nemirni Siriji obrzda svoje sodelovanje z Iranom. Salman bo verjetno poskušal prepričati Putina, naj v nemirni Siriji obrzda svoje sodelovanje z Iranom. Foto: Reuters

Zavezništvo skovali zaradi upada cen črnega zlata

In kaj je smrtne sovražnike leta 2015 pripeljalo do prvih pogovorov? Velik upad cen nafte. Potem ko je cena za sod črnega zlata upadla pod sto ameriških dolarjev, sta energetski sili spoznali, da tako ne gre več naprej. 

Da bi ustavili omenjeni upad, so se Savdijci in Rusi, ki ustvarijo skoraj polovico vse svetovne proizvodnje nafte, po dolgih pogajanjih končno povezali.

Riad in Moskva sta lani decembra tako poskrbela za to, da so države članice Organizacije držav proizvodnic nafte (Opec) in še 11 drugih držav, med njimi tudi Iran, zmanjšale svojo proizvodnjo črnega zlata. Upad cen nafte se je tako ustavil pri okoli 60 dolarjih za sod.

Hkrati se bosta voditelja pogovarjala tudi o naložbah za projekte na področju energije v vrednosti milijarde evrov in o mogočem sodelovanju pri jedrski energiji.

Savdska Arabija bi namreč rada zagnala civilni jedrski program in v prihodnjih desetletjih zgradila 16 jedrskih reaktorjev. Kot potencialen partner pri investiciji se omenja ruski državni koncern Rosatom, ki je na tem področju sodeloval že z Iranom.

Iran za 81-letnega Salmana na Bližnjem vzhodu predstavlja resno grožnjo. Iran za 81-letnega Salmana na Bližnjem vzhodu predstavlja resno grožnjo. Foto: Reuters

Savdijce skrbi naraščajoč vpliv šiitskega Teherana

Drugače od Rusov Savdijci radi ločujejo politiko in gospodarstvo. Čeprav se s tem lažje dosežejo kompromisi in ublažijo morebitni nasprotni interesi, pa savdski vladar o določenih temah ni pripravljen preveč razpravljati.

V to skupino zagotovo spada tudi naraščajoči vpliv Irana v arabskem svetu, ki ga v Savdski Arabiji spremljajo z veliko zaskrbljenostjo.

Teheran je sicer tradicionalni zaveznik Moskve in ravno na prvi dan obiska savdskega kralja je Putinov minister za energijo Aleksander Novak naznanil novi trgovinski dogovor z islamsko republiko.

Savdski kralj je po poročanju STA Putinu že sporočil, da se Iran ne bi smel vmešavati v bližnjevzhodni konflikt, saj je s tem v preteklosti že destabiliziral regijo. Pri tem stališču Riad podpira tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • Lion007 / 05.10.2017. ob 18:28

    Čudeži se dogajajo na tem svetu. Največji sovražniki se srečujejo. Neverjetno.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano