Petek, 18. 10. 2024, 14.00
2 meseca
To je država, ki je razpeta med Brusljem in Moskvo. Zdaj se bo morala odločiti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
Na volitvah leta 2020 je Maia Sandu v drugem krogu premagala proruskega predsednika Igorja Dodona. Njeno zagovarjanje članstva v EU ima trenutno široko podporo med prebivalstvom, a vprašanje je, kako bo na izid volitev vplivala visoka stopnja revščine v državi, zlasti na podeželju. Moldavski predsednici tudi očitajo, da ni uresničila svojih obljub o razgradnji mreže oligarhov.
V Moldaviji bodo v nedeljo predsedniške volitve in referendum o zapisu želje o članstvu v Evropski uniji v moldavsko ustavo. Moldavija je revna država, njeni državljani so razpeti med Evropo in Rusijo. Za nameček ima na delu svojega ozemlja samooklicano Pridnestrsko republiko, ki jo varujejo ruske vojaške enote. Pod vodstvom zdajšnje predsednice Maie Sandu Moldavija vodi probruseljsko politiko, toda zmaga katerega od proruskih kandidatov bi lahko državo spet pomaknila bližje Moskvi.
Javnomnenjske ankete na predsedniških volitvah zmago v prvem krogu napovedujejo zdajšnji prozahodni predsednici Maii Sandu. Po eni od zadnjih anket naj bi dobila nekaj več kot 36 odstotkov glasov. Okoli deset odstotkov naj bi dobil proruski socialist Aleksander Stojanoglo, okoli 7,5 odstotka pa prav tako proruski kandidat Renato Usati. Vseh predsedniških kandidatov je enajst.
Moldavci večinsko podpirajo pot v EU, a kakšna bo udeležba?
V nedeljo bodo Moldavci odločali tudi o tem, ali bodo v moldavsko ustavo zapisali željo Moldavcev po članstvu v EU. S tem dopolnilom proevropske sile skušajo preprečiti morebitni prihodnji proruski vladi odmik od približevanja EU. Dopolnilo po eni od anket podpira 63 odstotkov Moldavcev. Za veljavnost dopolnila se mora referenduma udeležiti vsaj 33 odstotkov volilnih upravičencev.
Moldavija, ki šteje okoli 2,5 milijona prebivalcev, je ena od najrevnejših evropskih držav. Pomembna panoga za državo je še vedno kmetijstvo. Zaradi revščine številni Moldavci odhajajo s trebuhom za kruhom. Leta 2020 je v tujini živelo nekaj manj kot 1,2 milijona Moldavcev. Odhajajo tako na vzhod, predvsem v Rusijo, kot na zahod, zlasti v Italijo.
Težave s Pridnestrjem, kjer so ruski vojaki, in Gagavzijo
Moldavija je neodvisna od avgusta 1991, prej je bila desetletja del Sovjetske zveze. Že ob razpadanju Sovjetske zveze so se pojavila trenja med Moldavijo, ki je večinoma moldavsko oziroma romunsko govoreča, ter večinoma rusko govorečim delom držav onkraj Dnestra. Rusko govoreči prebivalci so ustanovili samooklicano Pridnestrsko republiko, v kateri je nastanjenih okoli 1.500 ruskih vojakov.
Med izzivalci zdajšnje moldavske predsednice najbolje kaže nekdanjemu poslancu in nekdanjemu generalnemu državnemu tožilcu Aleksandru Stojanogloju. Ta ima podporo proruske Socialistične stranke Moldavije. Stojanoglo, ki je po narodnosti Gagavz, je leta 2021 neslavno končal kariero generalnega državnega tožilca, saj so ga aretirali zaradi suma korupcije. Februarja letos ga je sodišče oprostilo.
Trn v peti Kišinjevu je tudi Gagavzija, avtonomna regija znotraj Moldavije, v kateri živijo turško govoreči pravoslavni Gagavzi, ki so naklonjeni Rusiji in nasprotujejo vključitvi Moldavije v EU. Prepričani so, da bi to olajšalo združitev Moldavije z Romunijo. Guvernerka Gagavzije je Evgenija Gucul, ki ima dobre stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Strah pred ruskim napadom
Moldavijo od leta 2020 vodi članstvu v EU naklonjena Maia Sandu. Na takratnih volitvah je premagala dotedanjega proruskega predsednika Igorja Dodona. Leta 2021 so na parlamentarnih volitvah proevropske stranke premagale proruske.
Ko je ruska vojska februarja 2022 sprožila invazijo na Ukrajino, so se številni bali, da bo naslednja tarča majhna Moldavija. Ne srečo Kišinjeva ruski vojski ni uspelo prodreti do Odese in vzpostaviti kopenske povezave do Pridnestrja.
Moskovske spletke proti Kišenjevu
V preteklih dveh letih se je veliko govorilo tudi o načrtnih poskusih proruskih sil, da bi destabilizirali Moldavijo oziroma proevropsko oblast. Prozahodnim silam so lani in letos priskočile na pomoč ZDA in EU z uvedbo sankcij proti več moldavskim proruskim politikom zaradi dogovarjanja z Rusijo med poskusi destabilizacije Moldavije.
Ankete na tretje mesto postavljajo predsednika proruske populistične Naše stranke Renata Usatija. Naša stranka zagovarja interese ruske manjšine, ki predstavlja okoli desetino prebivalstva Moldavije.
Marca 2022 je Moldavija vložila prošnjo za članstvo v EU, junija letos pa je skupaj z Ukrajino tudi uradno začela pogajanja o vstopu v EU.
Prejšnji teden je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predložila paket financiranja moldavske poti v EU v višini 1,8 milijarde evrov. Ko bo pomoč odobrena, bo Moldavija prejemala obroke gotovine vsakih šest mesecev, ki bodo odvisni od izvajanja ključnih pravosodnih in gospodarskih reform, piše Euronews.
Kremelj skuša kupiti glasove volivcev
Seveda Moskva pred volitvami in referendumom ne miruje. "Rusija ne varčuje s prizadevanji, da bi spodkopala volilne procese v Moldaviji," je v ponedeljek dejal visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell.
Kot piše Euronews, so pred tedni moldavske oblasti opozorile, da je bilo okoli 14 milijonov evrov ruskih sredstev nakazanih neposredno na račune 130 tisoč Moldavcev, da bi kupili njihove glasove proti EU. V ozadju naj bi bil proruski oligarh Ilan Šor, ki je znan po tem, da je vodil tajne operacije Kremlja v Moldaviji in je tudi javno ponujal denar za glasove proti integraciji v EU.
Sto milijonov evrov za spodkopavanje volilnega procesa
Kišinjev ocenjuje, da je Rusija skupaj porabila kar sto milijonov evrov za spodkopavanje volilnega procesa, vključno z usklajenimi kampanjami dezinformacij, katerih namen je vplivati na glasovanje ali zmanjšati volilno udeležbo na referendumu.
Kremelj skuša vplivati na predsedniške volitve in referendum z dezinformacijsko kampanjo in podkupovanjem volivcev. V kampanjo vplivanja naj bi Rusija vložila okoli sto milijonov evrov. Bruselj je na drugi strani letos poleti začel pogajanja s Kišenjevom o vstopu v EU, pretekli teden pa je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predložila paket financiranja moldavske poti v EU v višini 1,8 milijarde evrov.
Maia Sandu se je za hkratne volitve in referendum odločila, ker želi tako spodbuditi večjo volilno udeležbo. Njeno zagovarjanje članstva v EU podpirajo številni Moldavci, ker upajo, da bodo z vstopom v EU dosegli večjo stabilnost in blaginjo.
Neuspeh pri razgradnji omrežja oligarhov, nizke plače in visoka brezposelnost
Težava za moldavsko predsednico je, da ni bila uspešna pri razgradnji omrežja oligarhov, prav tako ji kritiki očitajo, da njene reforme pravosodja niso bile uspešne, piše na spletni strani možganskega trusta CEPA pri stanfordski univerzi. To želi izkoristiti zlasti nekdanji generalni državni tožilec Stojanoglo, ki ga podpirata nekdanji moldavski predsednik Dodon in njegova Socialistična stranka Moldavije.
Moldavijo pestijo tudi visoka brezposelnost, nizke plače in množično izseljevanje. Revščina je zlasti velika v podeželskih regijah. Prav ta območja Moldavije so tudi najbolj zadržana do vključevanja v EU. Nasprotovanje EU narašča tudi s starostjo, zadržane so tudi manjšine, kot so Gagavzi.
Rusko podpiranje upokojencev in javnih uslužbencev v Gagavziji
Kot del svoje kampanje neposrednega vmešavanja v zadeve Moldavije Kremelj ponuja upokojencem in delavcem v javnem sektorju v Gagavziji 100 dolarjev (92 evrov) mesečno prek plačilnih kartic, ki jih izda banka, povezana z ruskim obrambnim ministrstvom. Povprečna pokojnina je približno 220 dolarjev (202 evra), še piše na spletni strani CEPA.
