To je bilo leto nevarnega življenja

Leto 2015 se je začelo krvavo, z odmevnim terorističnim napadom. 7. januarja sta dva terorista v Parizu vdrl v prostore satiričnega časopisa Charlie Hebdo, ki je razburjal radikalne muslimane zaradi karikatur preroka Mohameda, in umorila 12 ljudi.

Je suis Charlie Nekaj dni pozneje je še en terorist v judovski trgovini v predmestju francoske prestolnice ubil štiri ljudi. 11. januarja je na pariških ulicah proti terorizmu demonstriralo milijon in pol ljudi. Toda demonstracije pod sloganom Je suis Charlie (sl. Jaz sem Charlie) in številne besede, da bo terorizem premagan, niso zalegle. Tako krvavo, kot se je leto v francoski prestolnico začelo, se je tudi končalo.

Napadi v Parizu Petek 13. november. Skupina islamskih teroristov je v francoski prestolnici izvedla več istočasnih napadov, v katerih je umrlo 130 ljudi, več sto je bilo ranjenih. Mladi napadalci, vsi so bili muslimani, ki so odraščali v Zahodni Evropi, so bili povezani z Islamsko državo, ki deluje v Siriji in Iraku in je tudi letos pretresala svet z grozljivimi umori talcev in ujetnikov.

Val beguncev in migrantov, ki želijo v Evropo Z nemirnima Sirijo in Irakom je povezan tudi množični begunsko-migrantski val po tako imenovani balkanski poti. Od poletja naprej je proti Evropi oziroma Nemčiji zdrvel množični val priseljencev (sirski begunci, migranti iz drugih bližnjevzhodnih ter severnoafriških in srednjeazijskih držav). Vsega skupaj je letos po sredozemski in balkanski poti prišlo več kot milijon prebežnikov. Tisoči, zlasti tisti, ki so se skušali v Evropo prebiti po sredozemski poti v Italijo, so utonili v morju.

Leto ograj in bodeče žice Številne države so zaradi migrantov zaostrovale svojo politiko. Madžarski premier Viktor Orban je začel poleti najprej graditi žičnato ograjo na meji s Srbijo, nato pa še na meji s Hrvaško. Tudi Slovenija je postavila na južni meji bodečo žico, ograjo je začela graditi tudi Avstrija na slovenski meji. Številne države, ki so cilj prebežnikov, so začele zaostrovati azilno politiko: Danska, Švedska, tudi Nemčija.

Vzpon desnice Migrantsko-begunski val in terorizem sta tudi povzročila veliki letošnji vzpon desničarskih strank. V sosednji Avstriji so se jeseni okrepili svobodnjaki, tudi poljska stranka Zakon in pravičnost je oktobra zmagala s protimigrantsko retoriko. Francoska Nacionalna fronta je po pariških napadih na decembrskih regionalnih volitvah dobila največje število glasov v svoji zgodovini.

Nova politična superzvezda Donald Trump Ograje in protipriseljenska retorika niso omejeni samo na staro celino. Junija je namreč svojo kandidaturo za predsednika ZDA napovedal milijarder Donald Trump. Ta je takoj dvignil prah z napovedjo, da bo na meji z Mehiko zgradil zid in da bo izgnal vse nezakonite priseljence, pozneje pa je med republikanci postal še bolj priljubljen z zahtevami, da ZDA ne smejo sprejemati sirskih beguncev oziroma muslimanov nasploh.

Siriza in Aleksis Cipras Če bi se leto 2015 končalo sredi julija, bi analitiki in zgodovinarji zagotovo dejali, da je to leto najbolj zaznamovala grška dolžniška kriza. 25. januarja je namreč v egejski državi na izrednih volitvah prišla na oblast protivarčevalna levičarska stranka Siriza Aleksisa Ciprasa, ki je zahtevala od mednarodnih posojilodajalcev odpis dolgov.

Grexit ali kapitulacija Na koncu je moral Cipras 13. julija, potem ko je Grčiji že začelo primanjkovati denarja in so egejski državi že grozili z grexitom, tj. izstop iz evroobmočja, v Bruslju kapitulirati. A iz evropske prestolnice se je vrnil z obljubo o 86 milijardah evrov v zameno za reforme. Siriza je nato doživela razkol, grška vlada je razpadla, toda Cipras je na septembra na novih predčasnih volitvah spet zmagal in sestavil vlado.

Uspehi protivarčevalnih strank na Pirenejskem polotoku Toda letošnji uspeh protivarčevalnih strank ni bil omejen samo na Grčijo. Oktobra so protivarčevalne leve stranke zmagale tudi na Portugalskem in decembra doživele velik uspeh v Španiji. V južnoevropskih držav se tako krepijo politične stranke, ki nasprotujejo varčevalni politiki, ki jo zagovarjajo številne severnoevropske države na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Draghijevo kvantitativno sproščanje Z evrsko krizo je povezana tudi januarska odločitev prvega moža Evropske centralne banke Maria Draghija o ukrepu kvantitativnega sproščanja oziroma uvedbi politike poceni denarja. Do septembra 2016 bo tako ECB odkupila za 1,1 bilijona evrov obveznic, s čimer hoče spodbuditi evrska gospodarstva in preprečiti deflacijo.

David Cameron in brexit Še ene potencialno usodne volitve so bile letos, in sicer v Veliki Britaniji maja letos. Na teh volitvah so presenetljivo z absolutno večino sedežev v parlamentu zmagal konservativci Davida Camerona. To pomeni, da se bodo Britanci prihodnje leto ali leta 2017 odločali o izstopu iz EU – o tako imenovanem brexitu.

Porazi južnoameriške levice Volitve so na novo premešale karte tudi v Južni Ameriki, kjer padajo leve trdnjave. Najprej je novembra v Argentini kandidat desne opozicije Mauricio Macri končal 12-letno vladavino levice, decembra pa je opozicija na parlamentarnih volitvah premagala vladajoče chaviste. Stolček se trese tudi zmerno levi predsednici Brazilije Dilmi Rousseff, ki se otepa obtožb o korupciji.

Atentat na Borisa Nemcova Ukrajinska kriza se je od februarja, ko so se v Minsku začela mirovna pogajanja, umirila, ne pa tudi rešila. Rusija je bila v središču pozornosti svetovne javnosti 28. februarja, in sicer zaradi umora opozicijskega politika Borisa Nemcova, znanega kritika ruskega predsednika Vladimirja Putina. Putin je zavračal kritike, da je v ozadju atentata. Uradno sta Nemcova umorila dva Čečena.

Rusi so v Siriji Če je lani udaril v Ukrajini, je letos Putin posredoval v Siriji. Septembra so ruske sile začele napade na nasprotnike sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Z napadi je ujezil Islamsko državo, ki je konec oktobra podtaknila bombo v letalo, ki je prevažalo ruske turiste s Sinaja. Umrlo je vseh 224 potnikov.

Rusko-turško zaostrovanje Putin je z ruskim posredovanjem v Siriji zmešal štrene tudi turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki nasprotuje Al Asadu. Novembra so Turki sestrelili rusko vojaško letalo, ki je menda kršilo turški zračni prostor. En ruski pilot je umrl, rusko-turški odnosi pa so se drastično ohladili.

Kitajska: manjša rast, a več otrok Kitajska, vlečna lokomotiva svetovnega gospodarstva, je letos padla v manjšo krizo. Da kitajsko gospodarstvo ni več v takem vzponu kot pred leti, je dokazal avgustovski kitajski borzni zlom. Težave je imela azijska velesila tudi na zunanjepolitičnem področju: oktobra je prišlo do manjšega rožljanja z orožjem med Kitajsko in ZDA, saj so Američani v sporno območje v Južnem Kitajskem morju poslali vojaško ladjo. Oktober pa je bil za Kitajce pomemben tudi zato, ker se je končala dolgoletna politika enega otroka – kitajski pari bodo lahko imeli od zdaj dva otroka.

Begunci, Angela Merkel, Volkswagen in depresivni kopilot Če je bila jeseni v Nemčiji poleg Volkswagnove izpušne afere glavna tema begunska kriza, ki je sprožila polemične razprave o tem, ali je Merklova storila prav, da je na stežaj odprla vrata za prebežnike, pa je spomladi tako Nemčijo kot svet pretreslo dejanje kopilota Andreasa Lubitza. 27-letnik, za katerega se je pozneje izkazalo, da je trpel za depresijo, je 24. marca namerno treščil z letalom nizkocenovne letalske družbe Germanwings v francoske Alpe in s tem umoril vseh 150 potnikov na letalu.