Tleči večdesetletni mejni spor med Italijo in Francijo se spet vnema

Če odmislimo v zadnjih časih vse pogostejšo razširjeno zemljepisno definicijo Evrope, ki sega precej vzhodneje, kot so nas več desetletij učili v šolah, je najvišji vrh Evrope s svojimi 4807 ali 4810 metri nadmorske višine - odvisno od tega, kdo je meril - Mont Blanc ali Monte Bianco.

V kateri državi pa je najvišja točka stare celine? Odvisno od tega, koga vprašate.

Ali je meja na grebenu ali pod njim?

Če pogledamo italijanske in številne druge zemljevide, tudi tiste pri nas, vidimo, da na njih meja poteka po grebenu, kar pomeni, da vrh pripada obema državama.

Pogled na Mont Blanc z razgledne točke Aiguille du Midi nad francoskim smučarskim središčem Chamonix Foto: Srdjan Cvjetović

Francoski (in še kakšni drugi) zemljevidi pa kažejo drugačno sliko. Ravno v okolici samega vrha Mont Blanca naj bi meja potekala nekaj sto metrov nižje, kar bi pomenilo, da so vsa pobočja Mont Blanca in s tem tudi sam vrh francoski, natančneje del departmaja Haute-Savoie, ki zajema tudi znano smučarko središče Chamonix, vso francosko obrežje Ženevskega jezera in prefekturo (glavno mesto departmaja) Annecy ob istoimenskem jezeru.

Ni sporen samo vrh Mont Blanca

Stric Google se na svojih zemljevidih ni opredelil, kdo ima prav, in zato izrisal oba poteka meje ob najvišjem vrhu Evrope.

Na tem zemljevidu se vidi še eno sporno mejno območje le nekaj kilometrov stran, in sicer pri Punti Helbronner, italijanski točki, ki se za tiste brez ustrezne alpinistične opreme najbolj približa vrhu Mont Blanca.

Z buldožerji premikali mejne kamne

Zgornja postaja žičnice, poimenovana po francoskem topografu, alpinistu in geodetu Paulu Helbronnerju, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje temeljito preučil in kartografsko dokumentiral tamkajšnje (francoske) Alpe, je po večinsko sprejetem razumevanju v Italiji, a že takoj zunaj razgledne ploščadi se začne območje, ki si ga vneto lastita obe državi.

Italija zagovarja, da je meja na črti razvodja med povodji Jadranskega in Sredozemskega morja, ki je nekaj sto metrov stran od ploščadi, a ima Francija drugačne poglede. Tako drugačne, da so pred petimi leti že videvali francoske buldožerje, ki so na tem območju premikali mejne kamne sebi v prid.

Le nekaj mesecev pozneje so Francozi po ukazu chamonijskega župana Erica Fournierja svojim alpskim vodnikom ukazali, naj zaprejo dostop do ledenika Gigante na italijanski strani. Fournier je svoj ukaz utemeljil z varnostnimi razlogi, a Italijani mu gotovo niso verjeli, da je to pravi razlog.

Občutljivo vprašanje

Na Punti Helbronner se srečata italijanska žičnica, ki pride iz doline blizu mesta Courmayeur, in francoska žičnica, ki pelje nekaj kilometrov čez ledenike do francoske razgledne točke Aiguille du Midi, od koder se druga žičnica spusti v Chamonix.

Kako občutljivo je vprašanje meje na Punti Helbronner, ki je sicer zaradi schengenskega območja povsem odprta in skoraj vedno brez kakršnekoli mejne kontrole, pokaže že preprost preizkus. Če vprašate uslužbence francoske žičnice, kje se začne Francija, bodo ti odgovorili, da takoj, ko njihova žičnica odrine s postaje, če isto vprašanje zastavite uslužbencem italijanske žičnice, pa se bodo prijazno, a vendarle neomajno izognili odgovoru.

Žičnica čez ledenike med razglednima točkama Punta Helbronner ob italijansko-francoski meji in Aiguille du Midi v Franciji Foto: Srdjan Cvjetović

Francija prezrla italijansko slovesnost

Italijani so svojo žičnico do Punte Helbronner temeljito obnovili leta 2015 (projekt je bil vreden 138 milijonov evrov) in jo z imenom Skyway Monte Bianco upravičeno s ponosom predstavili na slovesnosti – a na njej kljub razposlanim uradnim vabilom celo najvišjim voditeljem Francije ni bilo nikogar iz te države.

Odsotnost francoskih povabljencev je na slovesnosti metaforično komentiral tudi takratni premier Matteo Renzi. "Danes smo na Punti Helbronner videli najvišjo točko Evrope, upam pa, da ne bomo nikoli videli njene najnižje točke," je dejal.

Iskra so francoski naravovarstveni ukrepi

Te dni je na strehi Evrope spet politično vroče. Italijanski zunanji minister Luigi di Maio, ki že ima zgodovino napetih trenutkov s svojimi francoskimi sosedi, je prek italijanskega veleposlaništva v Parizu francoski vladi poslal protestno noto, v kateri izraža "močno razočaranje" zaradi "vpletanja" na območju najvišjega vrha Alp.

Italijanski zunanji minister Luigi do Maio Foto: Reuters Začelo se je lani oktobra, ko so krajevne oblasti Chamonixa ter bližnjih krajev Les Houches in Saint-Gervais-les-Bains vzpostavile zavarovano območje narave. Obsega več kot tri tisoč hektarjev in določa ukrepe, s katerim želijo preprečiti preveliko obremenitev zaradi obiskov. Tako so med drugim prepovedali jadralno padalstvo, vse oblike vozil in neustrezno opremljene pohodnike, tudi hišne ljubljenčke.

Italija se sklicuje na pogodbo izpred poldrugega stoletja

Jabolko spora je območje na ledeniku Gigante pod znano planinsko kočo Torino, nedaleč od omenjene Punte Helbronner. Tega so Francozi vključili v svoje zaščiteno območje. Italija se namreč sklicuje na pogodbo iz leta 1860, ki je to območje dodelila Italiji.

Protestno noto je italijanski zunanji minister spisal po parlamentarni razpravi, ki jo je sprožila majhna skrajno desna, konservativna stranka Fratelli d'Italia, češ da Francozi poskušajo monopolizirati priljubljeno počitniško destinacijo.

Iz italijanskega mesta Courmayeur od leta 2015 na razgledno točko Punta Helbronner vozi povsem obnovljena žičnica Skyway Monte Bianco. Foto: Reuters

Najbolj mu zamerijo srečanje z vodji rumenih jopičev

"Takšni enostranski ukrepi ne smejo in ne morejo vplivati na italijansko ozemlje," je med drugim v protestni noti zapisal di Maio.

Italijanski zunanji minister je francoskim oblastem najbolj dvignil tlak v začetku lanskega leta, ko se je odpravil v Pariz na srečanje z vodji gibanja rumenih jopičev. Tudi takrat se je sprožil plaz diplomatskih not, kar lahko pričakujemo tudi v tej, novi epizodi okrog najvišjega vrha Evrope.