Temna plat "slovenskega" kanclerja, ki se je uprl Hitlerju

V bližnji prihodnosti bo Avstrija dobila novega-starega kanclerja, socialdemokrata Wernerja Faymanna. Ta je 28. avstrijski kancler po vrsti. Malo manj znano pa je, da imel 15. avstrijski kancler Kurt Schuschnigg, ki je onstran Karavank vladal v obdobju 1934‒1938, slovenske korenine.

Tirolski Šušniki s Koroškega, zibelke slovenstva Kurt Alois Josef Johann Schuschnigg, oziroma do leta 1919, ko so bili dovoljeni plemiški naslovi, Kurt Alois Josef Johann Edler von Schuschnigg se je rodil 14. decembra 1897 v kraju Riva del Garda ob Gardskem jezeru, ki je bil tedaj del Tirolske oziroma Habsburške monarhije.

Njegov oče je bil avstrijski general Artur von Schuschnigg. Družina Schuschnigg oziroma v slovenski različici Šušnik je izhajala s Koroškega, iz slovenske vasi Radiše. Med prvo svetovno vojno se je mladi Kurt med drugim bojeval na Soški fronti in padel v italijansko ujetništvo. Po vojni je bil odvetnik v Innsbrucku in politično dejaven v katoliško konservativnem taboru.

Schuschnigg proti Hitlerju Potem ko so julija 1934 nacisti umorili avstrijskega kanclerja Engelberta Dollfussa, je novi kancler postal prav Schuschnigg. Ta je goreče nasprotoval Hitlerjevim naklepom priključitve Avstrije nacističnemu Tretjemu rajhu. Ko mu ni uspelo obvarovati avstrijske neodvisnosti, je 11. marca 1938 odstopil. Naslednji dan je nemški Wehrmacht prestopil mejo in zasedel Avstrijo, Schuschnigga pa so aretirali. Schuschnigg je bil v obdobju nacistične diktature najprej v hišnem priporu, nato je bil zaprt v različnih koncentracijskih taboriščih. Ob koncu vojne ga je osvobodila ameriška vojska. Prav ZDA – po nekaj letih, preživetih v Italiji – si je Schuschnigg izbral za začasno novo domovino. V Avstrijo se je vrnil šele leta 1968, a ni bil več politično dejaven. Umrl je 18. novembra 1977 na domačem Tirolskem, tam je preživel zadnja leta svojega življenja.

Schuschnigg kot avtoritarni kancler stanovske države Če je bila svetla stran Schuschniggove politične kariere odpor proti nacističnemu diktatorju Adolfu Hitlerju, je bila temna stran njegovo sodelovanje pri odpravi demokracije in vzpostavitvi avstrijske stanovske države. Marca 1933 je namreč njegov predhodnik, krščanskosocialni zvezni kancler DolIfuss, razpustil avstrijski parlament in usmeril Avstrijo k avtoritarnosti.

Februarja 1934 so izbruhnili spopadi med paravojaškimi enotami avstrijske socialdemokratske stranke na eni strani ter zvezno vojsko in desničarskimi paravojaškimi enotami, tako imenovanim Heimwehrom, na drugi strani. Spopadi so bili predvsem v industrijskih mestih, kjer so imeli socialdemokrati močno oporo. Kratkotrajna državljanska vojna se je končala s porazom socialdemokratov.

V srednji in vzhodni Evropi je bila otok demokracije le Češkoslovaška Dollfuss je nato prepovedal socialdemokratsko stranko (komunistična partija in nacistična stranka sta bili prepovedani že prej), sindikate in vse socialdemokratske organizacije. Maja 1934 so z novo ustavo vzpostavili stanovsko državo oziroma diktaturo, ki se je opirala na Mussolinijevo fašistično Italijo. Dollfussovo politiko je nadaljeval Schuschnigg.

Avstrija je tako v tridesetih letih prejšnjega stoletja postala del Evrope, v kateri so vladali avtoritarni režimi in diktature. Vzhodno od Rena – če odštejemo Skandinavijo – je v tridesetih letih prejšnjega stoletja tako na stari celini ostala demokratična država samo Češkoslovaška republika, drugje so vladale poldiktature ali diktature. Od komunistične Sovjetske zveze, nacistične Nemčije do avtoritarnih in diktatorskih kraljevin v jugovzhodni Evropi (Jugoslavija, Bolgarija, Romunija …).

Povojna sprava med avstrijsko desnico in levico Sprava med katoliško konservativnim taborom in avstrijskimi socialdemokrati se je zgodila šele po drugi svetovni vojni. Od leta 1945 do leta 1966 je naši severni sosedi vladala velika koalicija med Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) in socialdemokrati oziroma socialisti (SPÖ) – kanclerji so prihajali iz vrst ljudske stranke. Velika koalicija je znova vladala v obdobju 1987‒2000 in od leta 2006/2007 do danes, tokrat s socialdemokratskimi kanclerji.