Švica nasprotuje evropski direktivi davčne transparentnosti

Evropska unija se je v teh dneh znova zavzela za krepitev boja proti davčnim utajam. Evropska direktiva, ki med drugim predvideva izmenjavo bančnih podatkov med članicami unije, je od leta 2008 v slepi ulici zaradi nasprotovanja Avstrije in Luksemburga. A po razkritju izjemne razsežnosti davčnih utaj po vsem svetu je unija dobila nov zagon in novo odločenost, da ta zastoj odpravi.

Švica – ena od največjih svetovnih davčnih oaz Tudi Luksemburg se bo pod težo evropskih pritiskov očitno vdal, saj so pred dnevi sporočili, da bodo z letom 2015 drugim članicam EU zagotovili dostop do podatkov o računih na luksemburških bankah, medtem ko Avstrija za zdaj vztraja na svojem bregu. Velika želja evropskih partnerjev je, da v bilateralni dogovor vključijo tudi Švico, ki velja za eno od največjih svetovnih davčnih oaz.

Švicarski predsednik Ueli Maurer je v zvezi s tem za časnik La Matin Dimance dejal, da je stališče EU-ja "nevaren trenutek za njegovo državo". Po njegovem mnenju status Švice kot države zunaj skupnosti pomeni, da je evropska direktivna ne zadeva. "Ni razloga, da bi zdaj spreminjali svojo strategijo," poudarja.

Vsako leto se v EU-ju izgubi 1.000 milijard evrov Prejšnji konec tedna so se v Dublinu sestali tudi finančni ministri EU-ja, ki naj bi v nekaj tednih dosegli dogovor o novih pravilih o obdavčevanju obresti od prihrankov, ki sicer precej zamujajo. Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta je pozdravil svežo odločenost članic unije po napredku v boju proti davčnim utajam. "Orodja so že na mizi in čakajo, da jih vzamemo v roke," je poudaril in izrazil pričakovanje, da bo dogovor o okrepljeni direktivi o obdavčevanju obresti od prihrankov dosežen kmalu.

Komisar Šemeta je po omenjenem razkritju opozoril, da se zaradi davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov vsako leto v EU-ju izgubi približno 1.000 milijard evrov, ter vse članice unije pozval, naj sodelujejo pri samodejni izmenjavi podatkov o tujih imetnikih bančnih računov. Šest članic unije – Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Španija in Poljska – se je sicer družno zavzelo za odločen boj proti davčnim utajam. Napovedale so tudi pilotni program okrepljene izmenjave bančnih podatkov – delile naj bi podatke, ki jih morajo dvostransko posredovati ZDA. Pobudi šesterice naj bi se pridružile še Belgija, Nizozemska in Romunija.

Odločenost unije, da ukrepa proti davčnim utajam, je potrdil tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je v petek to temo celo uvrstil na dnevni red vrha unije 22. maja. Predsednik je ob tem poudaril, da vrednost davčnih utaj v evroobmočju dosega vrednost letnega BDP-ja Španije. "Višina je enakovredna proračunu Unije za prihodnjih sedem let. In je stokrat večja od posojila, ki smo ga nedavno odobrili za Ciper," je dodal.