Svetovni uporniki brez domovine

Pred enim letom se je Julian Assange, ustanovitelj Wikileaksa, zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu. Še vedno se ne ve, kako se bo razpletel njegov primer, kot se tudi ne ve, kaj se bo zgodilo z drugimi svetovnimi uporniki, ki so ostali brez domovine.

Od kar je na veleposlaništvu britanska policija neprekinjeno nadzoruje stavbo, da bi ga v primeru, da bi stopil na ulico, nemudoma aretirali. Ravno te dni, sta šefa ekvadorske in britanske diplomacije, ponovno skušala najti rešitev za problem Assange, a brez uspeha. V času prostovoljnega ujetništva na ambasadi je Assange, ki je rekel, da živi v tako majhnem prostoru kot na vesoljski postaji, poslal 10.118 tvitov, na traku pretekel 1200 kilometrov in za naročeno hrano zapravil 9000 funtov.

Razlog njegovega izgnanstva je bojazen pred izročitvijo ZDA. Sicer je na Švedskem osumljen posilstva, toda njegov glavni „Zločin“ so objavljene tajne depeše ameriške diplomacije, ki razkrivajo veliko umazanih podrobnosti ameriške politike.

Kam se bo zatekel Snowden? Podobna usoda sedaj čaka Edwarda Snowdna, bivšega uslužbenca CIE Agencije za nacionalno varnost, ki je javnosti predal zaupne dokumente o ameriškem prisluškovanju. V ZDA so ga takoj razglasili za izdajalca in se pognali v lov. Pred objavo podatkov je pobegnil v Hongkong, ki pa ga je medtem že zapustil.

V intervjuju za Guardian je tedaj dejal, da bi rad za azil zaprosil v državi, s katero si deli podobne vrednote ter kot tako omenil Islandijo, češ da se bori za svobodo interneta. Toda vprašanje je, ali bi ga Islandci sprejeli tako širokogrudno kot so leta 2005 sprejeli bivšega šahovskega šampijona Bobbyja Fisherja. Na Islandiji je trenutno na oblasti konzervativna vlada, ki si ne želi prepira z Washington, to pa je očitno doumel tudi Snowden.

Kitajska njegovega bivanja v Hongkongu ni komentirala. Kitajska in ZDA imata podpisan sporazum o predaji osumljencev, toda v Hongkongu je že slišati izjave, da bi bila predaja Snowdena Ameriki izdaja človeka, ki je zaupal hongkonški demokraciji. Edward Snowden naj bi trenutno bil v Moskvi, od koder bo poskušal poleteti v Južno Ameriko, njegov končni cilj pa naj bi bil po novem Ekvador.

Slepi Kitajec v New Yorku V kitajsko-ameriške odnose pa posega še en upornik. Cheng Guangchen, kitajski aktivist za človekove pravice, ki je skupaj z družino prebegnil v ZDA. Slep samouki pravnik je bil zagrizen borec proti prisilnim splavom v okviru politike enega otroka. Leta 2006 so ga kitajske oblasti na sojenju, kjer ni smel imeti odvetnikov, obsodile na štiri leta zapora, ko je kazen odslužil, pa so ga zaprli v hišni zapor. Leta 2012 mu je uspelo pobegniti na ameriško veleposlaništvo v Pekingu, kmalu so mu Američani skupaj z ženo in dvema hčerkama dovolili, da gre na študij v New York.

Toda ravno sedaj, ko se svet ukvarja z ameriškim ubežnikom na Kitajskem, ga je vodstvo univerze v New Yorku zaprosilo, da naj skupaj z družino zapusti kampus. Menda je univerza podlegla pritiskom kitajske vlade, uradniki pa trdijo, da se mu je iztekla štipendija in da mu bodo pomagali iskati novo prebivališče, prav tako pa so mu ponudili dve zaposlitvi.

Beloruski policist v Ekvadorju V Ekvadorju je politični azil dobil tudi bivši beloruski policist Aleksandar Baranko, ki je v javnosti objavil dokumente o korupciji družine beloruskega diktatorja Lukašenka, ki naj bi s podkupovanjem nadziral trgovino z nafto. Baranko se v domovini obtožili podkupovanja in kriminalnih dejavnosti, a je še pravočasno leta 2009 odpotoval v Ekvador.

Tam je bil dvakrat aretiran, drugič med obiskom Lukašenka, ki si očitno zelo želi njegove vrnitve in kazenskega pregona, verjetno kar smrtne kazni, v Belorusiji. Tam so ga namreč takoj označili za izdajalca domovine. Avgusta lani mu je Ekvador končno priznal status političnega azilanta in potrdil, da ga ne mislijo izročiti Belorusiji.

Veterana med uporniki Veliko daljši status brez stalnega prebivališča pa ima Salmon Rushdie, britanski pisatelj, ki ga je leta 1988 po objavi knjige Satanski stihi tedanji iranski verski vodja ajatolah Homeini s fatvo razglasil za sovražnika islama in obsodil na smrt. Od tedaj je pod stalno zaščito britanske policije, živi na neznanih naslovih, domovanje pa tudi večkrat menjava. Mimogrede – japonskega prevajalca njegove knjige so umorili islamski skrajneži.

Najbolj slaven upornik brez domovine pa je brez dvoma Tenzin Gyatso, 14. dalajlama, ki je moral že leta 1957 zapustiti svojo domovino Tibet in se od takrat še ni vrnil. Svetovni popotnik, sveti mož, Nobelov nagrajenec za mir, je nov dom našel v severnoindijski Dharamsali, kjer je tudi sedež tibetanske emigracijske vlade.