Torek, 6. 8. 2019, 16.59
5 let, 3 mesece
BiH: Stranke dosegle dogovor o oblikovanju vlade, jabolko spora ostaja članstvo v Natu
Deset mesecev po splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini so se v ponedeljek voditelji treh glavnih nacionalnih strank v državi dogovorili o načelih oblikovanja vlade BiH, ki bo začela delovati v 30 dneh. Evropska unija je pozdravila dogovor, ki pa je že naletel na kritike domače opozicije.
Predsednik HDZ BiH Dragan Čović, predsednik SNSD Milorad Dodik in prvak SDA Bakir Izetbegović so v ponedeljek v Sarajevu dosegli dogovor, da bodo na podlagi rezultata lanskih oktobrskih volitev v 30 dneh oblikovali nov svet ministrov. Vzpostavitev vlade bo omočila tudi delovanje državnega parlamenta, ki ne zaseda že več mesecev.
Nova vlada bo operativna v 30 dneh
Sestanek v Sarajevu je organiziral vodja delegacije EU v BiH Lars-Gunnar Wigemark, njegov namen pa je bil, da bi deblokirali proces oblikovanja oblasti na državni ravni po volitvah. Eno od glavnih ovir je predstavljalo nasprotovanje Republike Srbske in Dodika, ki je od lanskih volitev srbski član predsedstva BiH, približevanju države zvezi Nato.
Dosežen dogovor vsebuje medlo zavezo o poglobitvi odnosov z Natom. Potrdili so, da bodo nadaljevali z uresničevanjem vseh reform – tudi v povezavi s približevanjem Natu –, da pa bodo vse odločitve sprejemali v skladu s pooblastili, ki jih imajo različne ravni oblasti v državi. Izetbegović je povedal, da bi to v praksi lahko pomenilo, da bo v prihodnjih treh letih napredovanje na poti v Nato nekoliko upočasnjeno, ne pa tudi ustavljeno. Ob tem je dodal, da ni optimist in da ne verjame, da bodo na tem področju storili veliko.
Izetbegović ne verjame, da bo država napredovala pri približevanju Natu
Izetbegović je izrazil tudi pričakovanje, da se bo ob svetu ministrov BiH takoj oblikovala tudi vlada bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH. Tako bi se do konca leta lahko dogovorili o spremembi volilnega zakona BiH, saj je HDZ BiH oblikovanje vlade entitete do zdaj postavljala kot pogoj za to. Opozicijski stranki v Federaciji BiH – Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH) in Naša stranka (NS) – sta Izetbegovića že obtožili, da je zaradi sodelovanja v vladi žrtvoval približevanje države Natu.
Za predsednika glavne stranke bosanskih Srbov SNSD Milorada Dodika članstvo v Natu ni sprejemljivo.
Zadovoljni nista niti z dogovorom, da bodo volilni zakon spreminjali na podlagi sodb evropskih in domačih sodišč ter v skladu z ustavo in zakoni BiH, saj to pomeni, da sodba Sejdić–Finci ne bo uresničena. Ta namreč zahteva vsebinske spremembe, ne pa izvajanje Daytonske ustave. Gre za razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2009, ki BiH nalaga, da v ustavi in volilni zakonodaji odpravi diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti in kraja bivanja za kandidiranje v predsedstvo BiH in zgornji dom parlamenta BiH.
Za Dodika članstvo v Natu ni sprejemljivo
V Republiki Srbski pa je opozicijska Srbska demokratska stranka (SDS) obtožila Dodika, da je odstopil od resolucije parlamenta entitete iz leta 2017 o vojaški nevtralnosti. V njej je Republika Srbska razglasila nevtralnost v odnosu do obstoječih vojaških zavezništev in vse prihodnje odločitve v zvezi s tem vezala na odločitve, ki jih bo sprejemala Srbija.
Dodik je danes sporočil, da so vsi koalicijski partnerji njegove SNSD v vladi v Banjaluki podprli dogovor iz Sarajeva, ker je v skladu z vsemi akti entitete in resolucijo o vojaški nevtralnosti. Dodal je, da sodelovanje z Natom ni sporno, članstvo v njem pa ni sprejemljivo.
Voditelji strank so se v ponedeljek dogovorili tudi o razdelitvi ministrstev na podlagi strankarsko-nacionalnega ključa. Po besedah Dodika bo SDA vodila zunanje in obrambno ministrstvo ter ministrstvo za varnost, njegova SNSD ministrstvo za trgovino, HDZ BiH pa pravosodno ministrstvo ter ministrstvi za civilne zadeve in finance. Predstavniki manjšin bi vodili ministrstvo za človekove pravice in begunce.
Evropska unija je dogovor pozdravila kot pomemben korak naprej, saj je vzpostavitev vlade nujna za napredek države na poti v EU. V Bruslju zdaj pričakujejo oblikovanje vlade ter nadaljevanje uresničitve nujnih zakonodajnih in socialno-ekonomskih reform.