Petek, 11. 9. 2026, 4.00
4 ure, 3 minute
So ZDA vstopile v napačno vojno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,59
Donald Trump je na volitvah v letih 2016 in 2024 zmagal tudi zato, ker je Američanom obljubljal, da ne bo novih t. i. večnih vojn na Bližnjem vzhodu. Že pred volitvami 2016 je bil tudi velik kritik vojne proti Iraku. Letos februarja pa je Trump sprožil novo vojno, ko je napadel Iran.
25 let po 11. septembru je ameriška vojna proti terorju, ki je stala šest bilijonov dolarjev, dosegla le malo drugega kot spodbujanje novih oblik islamističnega barbarstva, trdi britanski novinar Andrew Neil. Ameriški politični analitik Robert D. Kaplan pa meni, da je vojna proti terorju ZDA strateško odvrnila od prepotrebne pozornosti na vzpon Kitajske in okrepitev moči Vladimirja Putina v Rusiji.
Pred 25 leti, 11. septembra 2001, je islamistična teroristična organizacija Al Kaida, ki jo je vodil Savdijec Obama bin Laden, izvedla napade z ugrabljenimi potniškimi letali na cilje v ZDA: napadli in zrušili so dvojčka Svetovne trgovinske organizacije v New Yorku, podobno so udarili tudi po Pentagonu v Washingtonu, medtem ko je četrto ugrabljeno letalo, na katerem so se potniki uprli arabskim ugrabiteljem, strmoglavilo na podeželsko območje Pensilvanije. Morda je tudi to ugrabljeno letalo letelo v smeri Pentagona.
Busheva vojna proti terorju
ZDA, ki jih je tedaj vodil republikanec George Bush mlajši, so se odzvale z vojno proti terorju: z zavezniki so ZDA oktobra 2001 napadle Afganistan ter z oblasti v Kabulu bliskovito strmoglavile skrajne islamiste talibane, ki so Al Kaidi omogočili, da se je ugnezdila v državi. Leta 2003 so ZDA, opogumljene s hitrim padcem talibanov z oblasti, z zavezniki napadle tudi Irak. Tej državi je s trdo roko vladal Sadam Husein, ki pa ni imel povezave z napadom 11. septembra.
A padec talibanov je bil začasen: po klavrnem umiku ameriške vojske (ki jo je izpogajal že republikanec Donald Trump, udejanjil pa njegov demokratski naslednik v Beli hiši Joe Biden) avgusta 2021 so se talibani, ki so leta proti ZDA in njenim zaveznikom vodili gverilsko vojno, ekspresno hitro vrnili na oblast v Kabulu.
Nemirni Irak
V Iraku je po padcu Huseina prav tako izbruhnila gverilska vojna do tedaj vladajočih sunitov proti Američanom. Iz Sirije, kjer je od leta 2011 divjala državljanska vojna, je leta 2014 na sever Iraka pridrla Islamska država, ki jo je le nov mednarodni poseg uničil (začasno ali dokončno, je drugo vprašanje). Glavno besedo v Iraku imajo zdaj (pod Sadamom Huseinom zatirani) večinski šiiti, ki pa imajo zaradi verskih in zgodovinskih razlogov simpatije do islamističnega Irana, s katerim se je Trump znašel letos v vojni.
Islamistična teroristična mreža Al Kaida, ki je imela zaslombo pri talibanski oblasti v Afganistanu, je septembra 2001 z ugrabljenimi letali napadla New York in Pentagon. Tarča napadov v New Yorku sta bila ikoni velemesta – dvojčka Svetovnega trgovinske organizacije. Umrlo je skoraj tri tisoč ljudi.
Zaradi takšnega izkupička vojne proti terorju ne preseneča, da je Andrew Neil v svoji kolumni za britanski Daily Mail zelo kritičen. Pravi pomen 11. septembra je v tem, da teroristi niso ugrabili le letal – ugrabili so tudi ameriško zunanjo politiko, trdi.
Ameriško odtujevanje prijateljev in zaveznikov?
Po 11. septembru se je skoraj ves svet zbral za ZDA, piše Neil. Prvič in edinkrat je bil uporabljen 5. člen Nata, ki določa, da je napad na eno članico napad na vse. Podpora je prišla tudi iz držav, ki niso bile naravne zaveznice ZDA.
"Ko se ozremo nazaj, je izjemno, kako so ZDA to dobro voljo razblinila s samozvano vojno proti terorju, ki je postopoma odtujila prijatelje in zaveznike, hkrati pa podžigala nove oblike islamističnega terorizma na krajih, ki ga prej niso nikoli trpeli," poudarja britanski novinar.
Začetni bliskoviti uspeh v Afganistanu
Začelo se je zelo dobro. V nekaj tednih po 11. septembru so ZDA z zavezniki uničile vadbena taborišča Al Kaide, njeno vodstvo je bilo bodisi ubito bodisi (kot Osama bin Laden) prisiljeno pobegniti (bin Ladna so ameriški specialci ubili leta 2011 v Pakistanu).
Vodji Al Kaide, Savdijcu Osami bin Ladnu, je uspelo pobegniti iz Afganistana, ko so Američani z zavezniki zrušili talibansko oblast. Ameriški specialci so ga ubili deset let pozneje v Pakistanu, kjer se je skrival.
"Toda ko so se ZDA in njeni zavezniki veselili tega zgodnjega uspeha, so se že sejala semena njenega uničenja. Že na 11. septembra se je ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld v svojih zasebnih zapiskih spraševal, ali je dovolj obveščevalnih podatkov, da bi vpletli iraškega diktatorja Sadama Huseina, da bi Amerika pometla z vsemi. Husein je bil seveda zelo slab mož, vendar ni imel nič opraviti z 11. septembrom. A predsednik Bush se je odločil, da bo ameriški odgovor na 11. september globalna vojna proti terorju. V jeziku, ki odraža njegovo prerojeno krščanstvo, je govoril o izkoreninjenju 'zla' povsod. Irak je bil določen kot del 'osi zla' (skupaj z Iranom in Severno Korejo). Narodi bi bili obnovljeni in demokratizirani na Bližnjem vzhodu, da bi preprečili zmago 'zla'," pojasnjuje Neil.
Je bila vojna proti terorju preveč široko zastavljena?
Če je ameriško zunanjo politiko med letom 1947 in padcem Berlinskega zida leta 1989 v veliki meri oblikovala, celo dominirala hladna vojna, jo je od leta 2001 prevzela vojna proti terorizmu. Prav zato je Neil prepričan, da so teroristi 11. septembra v prenesenem pomenu ugrabili tudi ameriško zunanjo politiko.
Od takrat je to litanija neuspehov, ki so se rodili iz izvirnega greha – začetka preširoke globalna vojna proti terorju, je prepričan Neil. Ameriški strokovnjak za boj proti terorizmu mu je celo povedal, da se je Al Kaida preuredila in se vrnila veliko močnejša kot prej, z lovkami v več državah, in da njene trenutne zmogljivosti daleč presegajo zmogljivosti stare Al Kaide.
Al Kaida je spet nazaj v Afganistanu
Al Kaida se je tudi vrnila v Afganistan, kjer ima polno podporo talibanov. Ameriške obveščevalne službe verjamejo, da je na stotine teroristov ponovno prejelo obsežno usposabljanje v afganistanskih taboriščih.
Američani so z zavezniki in s pomočjo oboroženih skupin znotraj Afganistana, ki so nasprotovale talibanom, v dveh mesecih strmoglavili talibane z oblasti. A to ni bil konec talibanov, ki so začeli voditi gverilsko vojno proti Američanom. Na koncu so se Američani umaknili – državo so zapustili avgusta 2021. Na fotografiji: zadnji ameriški vojak, ki zapušča Afganistan. V državi so se hitro na oblast vrnili talibani, ki so znova odprli vrata Al Kaidi.
"Ne vemo, ali ponovno merijo na ZDA (ali Veliko Britanijo). Vendar imajo denar, ljudi, varne baze, celo države, iz katerih lahko delujejo, če se jim to zahoče. Nekateri obveščevalni strokovnjaki se bojijo, da so se v ZDA že vzpostavile nove teroristične celice," poudarja britanski novinar.
Smo na isti točki kot pred 25 leti?
"Vojna proti terorju traja 25 let – pa vendar zdaj ni veliko drugače, kot je bilo tistega jasnega, sončnega jutra v New Yorku 11. septembra 2001," ne preveč optimistično sklene Neil.
Kritičen do ameriške zunanje politike po 11. septembru je tudi znani ameriški politični analitik Robert D. Kaplan. V britanskem mediju Unherd je zapisal, da je spoznanje, da nam konec hladne vojne ni prinesel miru, temveč še bolj nevaren in veliko bolj nestabilen svet, prihajalo v več stopnjah. In 11. september je bil prvi šok, ki ga je še okrepila tehnologija televizije, ki je večkrat prikazovala dvojčka na spodnjem Manhattnu, ki se sesuvata v ognjeni kup prahu in ruševin.
11. september kot novi Pearl Harbor
"Dogodek je Američane, ki so se uspavali v samozadovoljstvo devetdesetih let, prizadel s psihološko silo Pearl Harborja, s katerim so ga vedno znova primerjali. Toda ko so Japonci decembra 1941 napadli Pearl Harbor, je bil svet že v vojni. Nacisti so že okupirali Francijo in bili pred vrati Moskve. Japonci so že napadli Kitajsko ter zagrešili masaker in množična posilstva v Nandžingu. Zato je bila za Franklina D. Roosevelta napoved vojne silam osi ne le pravilna, ampak tudi naravna stvar."
Leta 2003 so Američani napadli Irak, čeprav njegov voditelj Sadam Husein ni imel nič z napadom 11. septembra. ZDA in Velika Britanija so Huseina obtoževali, da skuša razviti oziroma da je že razvil orožje za množično uničevanje, kar pa se ni izkazalo kot resnica. Proti Huseinu so se Američani z zavezniki vojskovali že v prvi zalivski vojni leta 1991, potem ko je Irak avgusta 1990 napadel in zasedel Kuvajt. Američanom je tako kot v Afganistanu leta 2003 uspelo dokaj hitro zrušiti Huseina z oblasti (na fotografiji vidimo Georgae Busha mlajšega, kako slavi zmago proti Iraku). Husein se je nato nekaj časa skrival, a so ga ujeli in ga po sojenju na iraškem sodišču usmrtili leta 2006.
Smer zgodovine po napadih 11. septembra ni bila tako jasna, je prepričan Kaplan. Svet je bil sicer v miru. Kitajci so bili še vedno v zgodnji fazi gradnje velike mornarice, okoli katere bi bile strnjene njihove vojaške zmogljivosti.
Nepremišljena predvidevanja?
Poleg tega je Kitajsko še vedno vodil reformator Džjang Dzemin, voditelj, ki je bil prijatelj ZDA. Vladimir Putin je bil na oblasti manj kot dve leti in je še vedno utrjeval nadzor. Ni bilo jasno, v katero smer bo popeljal Rusijo. Konflikt velikih sil je bil najbolj oddaljena stvar v mislih ljudi.
"In tako se je javna razprava, ko sta Kitajska in Rusija izginili iz miselne slike, od nepremišljenega predvidevanja, da bo demokracija prevzela svet, spremenila v podporo globalni vojni proti terorju. Na ta način je bil 11. september vključen v triumfalizem po hladni vojni," piše Kaplan.
Medtem ko so ZDA bile vojno proti terorju, se je Kitajska vzpenjala
Uspeh omejenih ameriških intervencij v Panami leta 1989, v Bosni in Hercegovini leta 1995 in na Kosovu leta 1999 je spodbudil znaten del ameriških elit, da so takoj po 11. septembru verjele, da lahko ameriška vojska v svetu, ki je urejen po ameriških ciljih in interesih, stori karkoli. Prav ta zmota je ZDA omogočila, da so se spotaknile v Afganistanu in Iraku, trdi Kaplan.
Irak je bil po padcu Sadama Huseina zelo nestabilen. Začeli so se napadi na ameriške vojake, od leta 2014 do 2017 pa je sever Iraka zasedla zloglasna Islamska država. Ta je izvajala tudi napade v Evropi: spomnimo se na krvave pariške napade novembra 2015. Na fotografiji: pripadnik Islamske države, ki je imela pred desetletjem nadzorom nad delom Sirije in Iraka. Islamska država kot ozemeljska tvorba je uničena, a organizacija še vedno obstaja, tako kot Al Kaida.
"Poleg ogromnih izgub življenj in bogastva, ki so v vojnah po 11. septembru prizadele ZDA in tudi lokalno prebivalstvo, je bila morda največja katastrofa velika strateška distrakcija ZDA, medtem ko sta ruska in kitajska moč eksponentno rasli. Desetletje vojn po 11. septembru je bilo desetletje, ko je kitajska vojska, zlasti njena mornarica, sprostila zagon rasti, ki se nadaljuje še danes. Medtem je Putin utrdil svojo moč v ruski vojski in obveščevalnih službah, kar mu je omogočilo, da je prvič po Stalinu obnovil oborožene sile pod praktično enoosebno vladavino," je svoj zapis v Unherdu končal Kaplan.
