Slonom v Afriki grozi izumrtje

"Ubijanje slonov zaradi oklov ne ogroža le živali, temveč tudi milijone ljudi," je na nedavni konferenci Združenih narodov, posvečeni divjim živalim, izjavil John Scanlon, generalni sekretar Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Glede na zadnje poročilo Združenih narodov so razmere alarmantne. Od leta 1990, ko je bila na svetovni ravni prepovedna trgovina s slonovino, so lani zaznali največje zmanjšanje slonje populacije. Zaradi nedovoljenega lova je število slonov v Afriki padlo na kritično točko. Če se bo nadaljevalo s takšno intenzivnostjo, bodo do leta 2050 sloni v centralni in zahodni Afriki izginili. "Potrebna je takojšna akcija. Toda spremembe se bodo zgodile le, če jih bo podprla tudi politika," je poudarila Holly Dublin, predsednica African Elephant Specialist Group. Prvi korak v tej smeri je bil storjen s strani CITES. Ker so zadolženi za izvajanje prepovedi trgovine s slonovino, so sporočili, da bodo strožje kaznovali države, ki ne bodo spoštovale prepovedi. Pri tem so imeli v prvi vrsti v mislih Kitajsko, ki je največja uvoznica nelegalne trgovine s slonjimi okli. Če je mesto zločina pri nedovoljeni trgovini s slonovino vedno Afrika, je končni cilj skoraj vedno Azija. Januarja so zasegli dve toni slonovine, vredne milijonov funtov, na poti iz Kenije v Azijo. Lani julija so tajski cariniki zasegli pol tone slonjih okel, ki so prišli iz Kenije. Za glavni cilj ilegalne trgovine velja Kitajska. Z naraščanjem števila bogatih Kitajcev narašča tudi zanimanje za izdelke iz slonovine. V povezavi s tem se poveča povpraševanje in končni rezultat je še več ubitih slonov v Afriki. Na Kitajskem so sicer uvedli stroge predpise za trgovanje z izdelki z slonovine. Toda v Pekingu je na primer še vedno veliko trgovin specializiranih za takšne izdelke. Prav tako so naredili premalo, da bi ustavili divje lovce in tihotapce. Tako so sicer sprejeli vso potrebno zakonodajo za zaščito slonov, a je ne izvajajo. Nasprotno je na primer na Tajskem, kjer tudi cveti trg z nelegalno slonovino, niso pa sprejeli prav nobenih zakonskih okvirov, s katerimi bi lahko regulirali nelegalno trgovino. Tajski premier Yingluck Shinawatra je sicer obljubil, da se bo to k spremenilo. Kitajski inšpektorji v Afriki Vse to naj bi pomagalo ohraniti število afriških slonov. Natančna številka, koliko so jih ubili v zadnjem letu, ni znana, predvidevajo pa, da okoli 32.000. V začetku lanskega leta so do zob oboroženi divji lovci v Kamerunu ubili 300 slonov, odžagali njihove okle, trupla pa pustili razmetana v nacionalnem parku Bouba N’Djida. Slone v parku so pobili kljub temu, da so stražarji parka ves čas oboroženi in nenehno varujejo črede slonov. Med ukrepi, ki jih zahtevajo zaščitniki živali, je tudi, da naj Kitajska odpre svoje pisarne v afriških državah, kjer je največ krivolova. Tako bi lahko pomagali v boju proti divjim lovcem in njihovim povezavam s tihotapskimi mrežami. Te največkrat organizirajo Kitajci, tako da imajo lokalne oblasti ob njihovih aretacijah velikokrat težave pri pridobivanju informacij. Če bi pri tem sodelovala kitajska policija, bi bili v Afriki lahko bolj uspešni. Nevladne organizacije upajo, da se bodo države držale dogovorjenih smernic na konferenci, saj bi le tako lahko omejili ubijanje slonov v Afriki.

Nasprotno denimo na Tajskem, kjer tudi cveti trg z nelegalno slonovino, niso sprejeli prav nobenih zakonskih okvirov, s katerimi bi lahko regulirali nelegalno trgovino. Tajski premier Yingluck Shinawatra je sicer obljubil, da se bo to v kratkem spremenilo.

Kitajski inšpektorji v Afriki Vse to naj bi pomagalo ohraniti število afriških slonov. Natančna številka koliko so jih ubili v zadnjem letu ni znana, predvidevajo da okoli 32.000. V začetku lanskega leta so do zob oboroženi divji lovci v Kamerunu ubili 300 slonov, odžagali njihove okle, trupla pa pustili razmetana v nacionalnem parku Bouba N’Djida. Slone v parku so pobili kljub temu, da so parkovni stražarji oboroženi in nenehno varujejo črede slonov.

Med ukrepi, ki jih zahtevajo zaščitniki živali je tudi, naj Kitajska odpre svoje pisarne v afriških državah, kjer je največ krivolova. Tako bi lahko pomagali v boju proti divjim lovcem in njihovim povezavam s tihotapskimi mrežami. Te največkrat organizirajo Kitajci, tako da imajo lokalne oblasti ob njihovih aretacijah velikokrat težave pri pridobivanju informacij. Če bi pri tem sodelovala kitajska policija stacionirana v Afriki bi lahko bili bolj uspešni.

Nevladne organizacije upajo, da se bodo države držale dogovorjenih smernic na konferenci, saj bi le tako lahko omejili ubijanje slonov v Afriki.