SiolNET. Novice Svet
1,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slabe odločitve, zamude in omahovanje. "Katastrofo bolezni covid-19 bi lahko preprečili."

1,14

termometer

Indija, koronavirus
Foto: Reuters

Zgodnji odzivi na izbruh novega koronavirusa v kitajskem Wuhanu decembra 2019 niso bili dovolj hitri in odločni, sledil je februar 2020, "izgubljeni mesec", ko bi se morale države odzvati na opozorila, a so grožnjo pandemije v večini spregledale, meni skupina strokovnjakov za pripravljenost in odziv na pandemijo.

Katastrofalne razsežnosti pandemije bolezni covid-19 bi bilo mogoče preprečiti, a se svet zaradi "strupenega koktajla" neodločnosti in slabega usklajevanja predolgo ni zmenil za opozorilne znake, je po opravljeni preiskavi danes sporočila neodvisna skupina za pripravljenost in odziv na pandemijo (IPPPR).

Katastrofalna kriza človeštva

Vrsta slabih odločitev, zamud in omahovanja ter tudi zanikanja je vodila v "katastrofalno krizo človeštva", v smrt najmanj 3,3 milijona ljudi po vsem svetu in opustošenje svetovnega gospodarstva, težko pričakovane sklepe končnega poročila skupine neodvisnih strokovnjakov navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ustanovam ni uspelo obvarovati ljudi, politični voditelji, ki so zanikali znanstvene ugotovitve, pa so spodkopali zaupanje javnosti v zdravstvene ukrepe, navajajo.

Jelko Kacin Novice Kacin: Cilj, ki smo si ga zadali, bomo tudi dosegli #video

Izgubljeni mesec

Zgodnji odzivi na izbruh novega koronavirusa v kitajskem Wuhanu decembra 2019 niso bili dovolj hitri in odločni, sledil je februar 2020, ki ga je IPPPR označil kot dragocen "izgubljeni mesec", ko bi se morale države odzvati na opozorila, a so resnično grožnjo pandemije v večini spregledale.

Za poročilo so skupino maja lani zaprosile države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Sopredsedovali sta ji nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark in nekdanja liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, sicer Nobelova nagrajenka za mir iz leta 2011.

Testiranje na covid-19 Novice Toliko novih okužb smo potrdili v ponedeljek #video

Neštete napake

Sirleafova je zdajšnje razmere, v katere nas je pripeljala pandemija, označila kot posledico "neštetih napak, pomanjkljivosti in zamud v pripravljenosti in odzivanju".

Skupina je okrcala tudi WHO, saj da bi lahko izredne zdravstvene razmere mednarodnega obsega razglasila že 22. januarja lani, a je namesto tega čakala še osem dni. Glede na precejšnjo začetno nedejavnost držav – vseh, ne le Kitajske  – "bi morda še vedno končali tu, kjer smo", je sicer priznala Clarkova.

Zadnja pandemija?

Za zdajšnji spopad s pandemijo IPPPR v poročilu z naslovom "Covid-19: Naj bo to zadnja pandemija" najbogatejše države poziva k donaciji vsaj milijarde odmerkov cepiv proti novemu koronavirusu najrevnejšim delom sveta do 1. septembra ter več kot dveh milijard do sredine leta 2022. Če ne bo akcije v naslednjih treh mesecih, mora slediti umik patentne zaščite pri cepivih proti novemu koronavirusu.

Najbogatejše države IPPPR poziva tudi k financiranju novih organizacij, namenjenih pripravam na naslednjo pandemijo. Med drugim predlaga vzpostavitev sveta za globalne zdravstvene grožnje na ravni svetovnih voditeljev ter konvencijo o pandemiji.

indija Novice Nezadržno se širi po svetu: indijska različica že v 44 državah #video

Reforma WHO

Države skupine G20 bi morale oblikovati mednarodni finančni instrument za prihodnje pandemije, ki bi lahko letno namenil od pet do deset milijard dolarjev za boljšo pripravljenost ter bi imel na voljo od 50 do 100 milijard dolarjev za primer krize. Kot se je izrazila Clarkova, "bo vlaganje milijard v pripravljenost danes rešilo bilijone v prihodnosti, kar je zdajšnja pandemija tako jasno ponazorila".

Skupina med drugim še predlaga reformo WHO, ki bi povečala njeno avtonomijo in pospešila njen sistem opozarjanja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin