Petek, 31. 10. 2025, 17.51
20 ur, 11 minut
Slabe novice za Putina: iz rok mu polzi vpliv na Balkanu
Ruski predsednik Vladimir Putin ne more biti zadovoljen. Bolgarija namreč drsi vse bolj stran od Rusije.
Bolgarija in nemški orožarski koncern Rheinmetall sta sklenila milijardo evrov vreden posel za proizvodnjo smodnika in streliva. Gre za novico, ki bo ruskega predsednika Vladimirja Putina verjetno spravila v slabo voljo, še zlasti ker je Bolgarija pred kratkim veljala za Rusiji naklonjeno državo.
Bolgarija in Rheinmetall sta v torek sklenila posel v vrednosti več kot milijardo evrov za izgradnjo obrata, ki bo proizvajal smodnik in 155-milimetrske topniške granate.
Tovarna zgrajena do konca leta 2026?
Uradniki so dejali, da je projekt pomemben za Bolgarijo in Evropo kot celoto, saj želi regija po ruski invaziji na Ukrajino izboljšati svoje obrambne zmogljivosti, piše Reuters.
Prvi mož Rheinmetalla Armin Papperger je dejal, da bo obrat zgrajen v 14 mesecih in da bo Bolgarija pomembno prispevala k potrebam Evrope in Nata po strelivu. "Bolgarija je zelo hitra. Že na drugem srečanju ustvarjamo eno najboljših tovarn v Evropi," je dejal Papperger.
Dobra novica za Ukrajino in svobodno Evropo
Bolgarska vlada napoveduje, da bo projekt ustvaril približno tisoč delovnih mest in obnovil ključni element bolgarske obrambne zmogljivosti. Proizvodnja bo vključevala smodnik, 155-milimetrske topniške granate in najnovejše modularne sisteme za polnjenje.
Armin Papperger (levo) je trn v peti Rusiji, Rusija naj bi po nekaterih podatkih nanj hotela celo izvesti atentat.
O projektu se je ta teden v Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) podrobno razpisal tudi nemški novinar Michael Martens, dopisnik omenjenega medija za Jugovzhodno Evropo. Kot trdi, je ta projekt slaba novica za ruskega predsednika Vladimirja Putina in dobra novica za Ukrajino in svobodno Evropo.
Kako se je vse začelo
Nemško-bolgarsko podjetje (51 odstotkov bo v nemških, 49 odstotkov pa v bolgarskih rokah) bo imelo ključno vlogo pri posodabljanju bolgarske obrambne industrije in njeni trdnejši usidranosti na Zahodu – tako vojaško kot v smislu industrijske politike, s prehodom na standarde Nata. Koristilo bo tudi Ukrajini.
Zgodba o poslu se je začela na münchenski varnostni konferenci februarja letos, ko se je bolgarski predsednik Rumen Radev srečal s Pappergerjem in izrazil zanimanje svoje države za partnerstvo. Pappergerja je povabil na nadaljnje pogovore v Bolgarijo.
Papperger in Borisov na nogometni tekmi o nemški naložbi
Marca se je Papperger odzval povabilu Radeva v Sofijo. Tam se je srečal tudi z dolgoletnim bolgarskim premierjem Bojkom Borisovim, ki kot predsednik največje stranke v vladajoči koaliciji ostaja najvplivnejši politik v Bolgariji.
Papperger na javni napovedi posla v Bolgariji: levo ob njem je nemški obrambni minister Boris Pistorius, ob Pistoriusu je bolgarski predsednik Rumen Radev, v ozadju generalni sekretar Nata Mark Rutte, ob Radevu stoji nemški podkancler Lars Klingbeil.
Pogovori o poslu v vrednosti milijarde evrov so postali konkretnejši. Aprila sta se Borisov in Papperger srečala v Dortmundu, kjer sta si ogledala tekmo Borussie Dortmund proti Barceloni. (Čeprav ima Rheinmetall sedež v Düsseldorfu, je eden od sponzorjev Dortmunda.)
Javna napoved posla
Borisov je ob ogledu tekme Pappergerja prepričal, da bo skupni posel obema stranema prinesel dobiček. Na njunem drugem srečanju v Düsseldorfu 25. avgusta so posel javno napovedali.
Nekaj dni pozneje je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen obiskala bolgarsko mesto Sopot, kjer že obstaja tovarna orožja in kjer naj bi zgradili tudi novo.
Bolgarska skrajna desnica proti tovarni
V manjši od dveh načrtovanih tovarn bo približno 200 delavcev proizvajalo 155-milimetrske topniške granate po standardih Nata. V drugi je načrtovanih 800 novih delovnih mest, kjer bodo v velikem obsegu proizvajali različne vrste smodnika za evropski trg.
Bolgarija je še pred leti veljala za Putinovega trojanskega konja na Balkanu in v EU. Zdaj pa se Bolgarija – za razliko od proruskih držav, kot sta Madžarska in Slovaška – vse bolj usmerja proti Zahodu.
Samoumevno je, da Rusija, ki je že zdavnaj prešla na vojno gospodarstvo, nasprotuje načrtom Evrope za ponovno oborožitev. Ni presenetljivo, da so bolgarski skrajni desničarji, ki so Putinovi zavezniki, protestirali proti načrtom o gradnji dveh tovarn v Sopotu.
Trdnejša povezanost Bolgarije z Zahodom
"Putinova jeza je razumljiva, saj načrtovane tovarne orožja v Bolgariji na več načinov kršijo interese ruskega imperializma – ne le zato, ker bo del načrtovane proizvodnje v Sopotu koristil Ukrajini," poudarja Martens.
To bo tudi trdneje povezalo bolgarski vojaškoindustrijski kompleks z Zahodom. Do zdaj je Bolgarija – nekoč ena največjih proizvajalk topniških granat v Varšavskem paktu – večinoma proizvajala granate kalibra 122/152 milimetrov, ki so bile standardne v vzhodnem bloku.
Bolgarija že zdaj vojaško pomembna za Ukrajino
Z naložbo Rheinmetalla bo proizvodnja zdaj integrirana v zahodni sistem (155 milimetrov). Vendar bo Bolgarija še naprej proizvajala granate kalibra 152 milimetrov – nenazadnje tudi na zahtevo Kijeva. Bolgarske dobave streliva sovjetskega tipa ostajajo pomembne za Ukrajino, še piše Martens v FAZ.