Skrita sovjetska pornografija

V ruski državni knjižnici ima knjižničarka Marina Čestnikova ključe prav posebne zbirke: knjig z erotično vsebino, ki so jih po oktobrski revoluciji zaplenili aristokratom. Še vedno so shranjene v isti sobi, kot so bile v času Sovjetske zveze, in še vedno nosijo oznako "ideološko škodljive".

V zbirki niso le knjige, temveč tudi fotografije, posterji in slike, skupaj 12 tisoč kosov gradiva z vsega sveta in obdobij, od japonskih erotičnih grafik iz 18. stoletja do ameriških pohujšljivih romančkov iz 60. let 20. stoletja, ki so jih zaplenili na sovjetski meji.

Najbolj žgečkljivo pa je, da je zbirka v zaklenjeni sobi v stavbi prav nasproti Kremlja.

Bralni užitki dolgo dostopni le partijskim pomembnežem Zbirka v času Sovjetske zveze javnosti ni bila dostopna. Lahko pa so jo uporabljali partijski veljaki.

Zbirka je še vedno skrivnostna in še vedno ne obstaja katalog gradiva, zanjo ne vedo niti vsi uslužbenci državne knjižnice.

Tudi Čestnikova, ki je zdaj njena glavna skrbnica, je zanjo izvedela šele po desetih letih službovanja v knjižnici, šele sredi 90. let.

Erotika kot statusni simbol Najstarejše publikacije v zbirki so iz 18. stoletja. Eden izmed najbolj nenavadnih artefaktov zbirke je velikanska knjiga grafik Vasilija Masjutina, ilustratorja del Čehova in Puškina. Knjiga z naslovom Sedem smrtnih grehov je iz leta 1918 in jo sestavljajo grafike z erotično vsebino.

V začetku 20. stoletja je bilo za aristokracijo skorajda nujno, da so imeli kot statusni simbol v svoji domači knjižnici tudi knjige z erotično vsebino. Imenovali so jih knjige dam, navadno pa so vsebovale grafike golih žensk.

Toda po oktobrski revoluciji so večino teh domačih aristokratskih knjižnic zaplenili ter jih prepeljali v tedaj nastalo Leninovo knjižnico nasproti Kremlja. V zbirki pa niso le erotične knjige, temveč tudi knjige o kontracepciji in spolni vzgoji. Vse, kar se je komunistični oblasti zdelo neprimerno za delovnega človeka.

Še vedno škandalozni akvareli Med knjižničarji, najbolj zaslužnimi za razmah zbirke, je bil Nikolaj Skorodum. Čeprav je umrl leta 1947, je v zbirko pridobil tisoče knjig. Na videz umirjen družinski človek je imel namreč skrivno strast: erotične knjige in slike.

Kamorkoli je šel, jih je nabiral pod pretvezo, da gre za škodljiv material. Med najbolj eksplicitnimi primerki, ki jih je pridobil, so recimo akvareli avantgardnega slikarja Mihaila Larionova, ki prikazujejo občevanje psa in ženske ali pa spolni odnos dveh vojakov. Dela, naslikana okoli leta 1910, so škandalozna celo v današnji Rusiji.

Po smrti Skoroduma so v njegovem stanovanju našli okoli šest tisoč erotičnih in pornografskih knjig, revij in slik. Seveda so vse zaplenili in zaklenili v Leninovo knjižnico. Tam so ostale na razpolago visokim funkcionarjem.

Politbiroju vstop prost Člani politbiroja za vstop v erotično knjižnico niso potrebovali prepustnice, med najbolj priljubljenimi primerki za izposojo pa so bile razglednice in preostali vizualni material.

Menda je bil med rednimi obiskovalci zbirke vodja tajne policije v času Stalina, ki je imel po legendi doma celo obsežno zbirko dildov.

Vodstvo knjižnice ne ve, kaj naj zdaj storijo z zbirko. Nekateri menijo, da jo je vredno ohraniti in preučiti, drugim se zdi brez vrednosti. "Zbirko smo za zdaj namenoma pustili tako, kot je bila v času Sovjetske zveze, kot ostanek iz tistih časov," je novinarjem časnika The Moscow Times še dejala Marina Čestnikova.