Schäuble in Lagardova v sporu glede varčevalnih ukrepov

Wolfgang Schäuble je Christine Lagarde kritiziral, češ da s svojimi idejami o milejših varčevalnih ukrepih spodkopava stališče, ki ga je Mednarodni denarni sklad (IMF) že neštetokrat ponovil, in sicer, da visoke stopnje dolga ogrožajo gospodarsko rast. "Ko se dogovorimo za določen srednjeročni cilj, ne vzbuja zaupanja, ko nekdo začne delovati v nasprotni smeri," je bil kritičen nemški finančni minister. "Ko se vzpenjamo na visoko goro, ne pomaga, če z nje naenkrat začnemo sestopati, saj tako gora postane samo še višja," je pomen vztrajanja na varčevalnih ukrepih z metaforo ponazoril Schäuble. Minister je svoje izjave podal ob robu tokijskega srečanja finančnih ministrov in centralnih bančnikov neposredno po tem, ko je Lagardova spregovorila o tem, da zadnje študije razkrivajo, da sta tako Bruselj kot IMF do zdaj podcenjevala učinek varčevalnih ukrepov na gospodarsko rast.

Po prepričanju Lagardove države evroobmočja zato ne bi smele slepo vztrajati na proračunskih rezih, če to upočasnjuje gospodarsko rast bolj, kot je bilo predvideno. Namesto tega je direktorica sklada predlagala "avtomatične stabilizatorje", kot so višji izdatki za socialne storitve in nižji davčni prihodki, ki bi lahko zagnali ekonomijo. "Včasih je bolje imeti več časa," je poudarila Lagardova in izpostavila, da v primeru, če več držav naenkrat poskuša s proračunskimi rezi, to lahko samo še poslabša neugodni učinek varčevalnih ukrepov na ekonomijo. Do poziva prve dame IMF-ja prihaja v času, ko je nemška kanclerka Angela Merkel oznanila, da načrtuje ukrepe, med njimi zmanjšanje davkov, ki bi lahko povečali domače povpraševanje. Merklova je namreč odločena, da oživi upočasnjeno gospodarsko rast Nemčije še toliko bolj, ker gospodarska dinamika te države odločilno vpliva tudi na druge evropske ekonomije.

Voditelji evroobmočja pa na splošno še zmeraj ostajajo pri pozivih k doslednemu in strogemu varčevanju. V primeru Španije in Grčije so obe državi pozvali k nadaljevanju varčevalnih ukrepov, čeprav sta se njuni gospodarstvi navkljub njim že močno skrčili. Lagardova namesto tega zagovarja, da bi Grčiji omogočili nadaljnji dve leti, da bi lahko dosegla zastavljene cilje, ki jih nalaga 174 milijard evrov vreden program pomoči. S tem je postala najpomembnejša funkcionarka, ki je javno podprla apel grške vlade, da potrebuje več časa. Lagardova prav tako podpira odločitev Evropske komisije, da Španiji omogoči še eno leto, da svoj proračunski deficit spravi na 3 odstotke BDP-ja.

Lagardova: Javni dolg v razvitih državah na vojnih ravneh

Javni dolg v razvitih državah v povprečju znaša 110 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in je tako bolj ali manj na vojnih ravneh, je še opozorila Christine Lagarde. Prav visoka zadolženost razvitih držav je po njenih besedah največja grožnja gospodarski rasti. "Brez rasti je prihodnost svetovne ekonomije ogrožena, največja ovira za rast bo v prihodnje nedvomno breme dediščine javnega dolga, ki v razvitih državah v povprečju dosega 110 odstotkov BDP, kar je bolj ali manj na vojnih ravneh," je Lagardova v Tokiu zatrdila na plenarni seji IMF in Svetovne banke ob uvodu v osrednji del letnega zasedanja obeh ustanov.

Javni dolg v razvitih državah naj bi po ocenah IMF prihodnje leto narasel na 113 odstotkov BDP, rekorderka med razvitimi državami pa je Japonska, kjer dolg dosegla 237 odstotkov BDP. Javni dolg je 100 odstotkov BDP presegel že tudi v ZDA, v območju evra pa je bil medtem v prvem letošnjem četrtletju pri 88,2 odstotka BDP.

Lagardova je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdila, da je zniževanje javnega dolga ključna naloga, ki pa bo brez gospodarske rasti izjemno težka in bo terjala pravilno dinamiko zniževanja primanjkljaja, zato da ne bodo človeški stroški tega procesa previsoki. "Visoka zadolženost zelo otežuje zagon rasti, tako da morajo države hoditi po zelo ozki poti. Verjetno gre za dolgo pot, za katero verjetno ne obstajajo nobene bližnjice. A po tej poti morajo iti," je ponazorila Francozinja na čelu IMF. Pojasnila je še, da so oblasti v razvitih državah zaradi visokega dolga zelo izpostavljene izbruhom nezaupanja. Zadolženost jim namreč otežuje prepotrebne investicije v infrastrukturo 21. stoletja ob istočasnem ohranjanju socialnih modelov.