Sreda, 18. 5. 2022, 10.00
1 leto, 11 mesecev
S krampi in lopatami iščejo skrite grobove. V Mehiki pogrešajo več kot sto tisoč oseb. #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
1
Po podatkih nacionalnega registra pogrešanih oseb, ki izginotja spremlja od leta 1964, je število ljudi, ki so v Mehiki izginili ali pa so pogrešani, preseglo sto tisoč. Gre za mračen mejnik, ki ga je visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet v torek označila za tragedijo ogromnih razsežnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
.@mbachelet asks #Mexico to step up efforts for #truth & #justice for victims of #disappearances as tragic milestone officially hits 100,000. Families must be placed at the centre of efforts & all provisions of the General Law on disappearances implemented:https://t.co/DjBX9YU3hW pic.twitter.com/jn8CsveVxC
— UN Human Rights (@UNHumanRights) May 17, 2022
"Narediti moramo vse, da bi končali te izjemno obsežne kršitve človekovih pravic in zlorabe ter zagotovili pravice do resnice, pravičnosti, povračila škode in jamstva, da se kršitve ne bodo ponovile," je dejala komisarka.
Neučinkovite preiskave zločinov
Hkrati so iz njenega urada sporočili, da je le 35 primerov izginotij vodilo do obsodb, kar kaže na osupljivo visoko stopnjo nekaznovanosti, ki so jo pripisali pomanjkanju učinkovitih preiskav zločinov.
Mnogo organizacij za človekove pravice je prav tako pozvalo k nujnemu ukrepanju za reševanje problema izginotij v Mehiki, katerih število je v letih naraščajočega nasilja, povezanega z drogami, skokovito naraslo.
Tudi Mednarodni odbor Rdečega križa je sto tisoč pogrešanih označil za osupljivo število, ki opozarja, da je treba takoj okrepiti mehanizme za preprečevanje, iskanje in identifikacijo pogrešanih in njihovih družin.
Odbor ZN za prisilna izginotja in delovna skupina za prisilna ali neprostovoljna izginotja sta razmere v državi opisala kot pretresljive. Opozarjata, da so prisilna izginotja postala vsakodneven pojav, zanje pa so v glavnem odgovorne organizirane kriminalne združbe, pomagali naj bi jim tudi javni uslužbenci.
Svojci iščejo skrivne grobove
Zaradi razočaranja nad počasnim napredkom uradnih preiskav so se družine izginulih, zlasti matere, povezale v skupine, ki s pomočjo krampov in lopat iščejo skrivne grobove. "Krizo spodbuja apatičnost države. Oblasti ne opravljajo svojega dela in izginulo osebo vidijo zgolj kot enega zločinca manj," je dejala vodja ene od takšnih skupin v severozahodni zvezni državi Sonora Cecilia Flores.
Svojci pogrešanih molijo za svoje ljubljene in zahtevajo gradnjo spomenika, posvečenega vsem ljudem, ki so izginili v državi.
"The country's National Registry of Missing Persons — which has been tracking disappearances since 1964 — said that as of Monday, the whereabouts of 100,012 people are unknown. About 75% are men."https://t.co/NFP4pNz4CG
— Justin Coleman (@DemopJ) May 17, 2022
Mehiške oblasti sicer trdijo, da je v forenzičnih službah shranjenih približno 37 tisoč neidentificiranih trupel, čeprav civilne organizacije opozarjajo, da bi lahko bilo to število bistveno večje. Oblasti si prizadevajo za združitev zbirke podatkov o izginulih osebah s pridobljenimi genetskimi vzorci, a je vseeno bilo veliko trupel pokopanih, ne da bi jih identificirali, saj so mrtvašnice prepolne.
Prva poročila o izginotjih v Mehiki segajo v čas t. i. umazane vojne, v kateri so se oblasti borile proti levičarskim gibanjem med 60. in 80. leti prejšnjega stoletja. Od leta 2006, ko se je začela velika vojaška ofenziva proti drogam, pa so v Mehiki zabeležili tudi več kot 340 tisoč smrtnih žrtev, ki jih večinoma pripisujejo organiziranim kriminalnim združbam.
1