Sreda, 2. 11. 2022, 16.11
10 mesecev, 2 tedna
ZDA: Severna Koreja na skrivaj pošilja orožje Rusiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
127
V ZDA so prepričani, da je severnokorejsko oboroževanje Rusije dokaz, da tej zaradi dolgotrajne vojne v Ukrajini zmanjkuje lastne oborožitve.
252. dan vojne v Ukrajini. Severna Koreja na skrivaj pošilja orožje Rusiji, trdijo obveščevalci v ZDA. V Pjongjangu po njihovih informacijah prikrivajo, kam v resnici potuje orožje, ki ga v tujino pod pretvezo prodaje tretjim državam pošiljajo zadnja dva meseca. Predstavniki oblasti v Moskvi so danes izjavili, da bi morala biti glavna prednostna naloga sveta izogniti se spopadu jedrskih sil, kar bi po njihovem mnenju lahko privedlo do katastrofalnih posledic. V luči tega so pozvali vse jedrske sile, naj opustijo nevarne poskuse poseganja v življenjsko pomembne interese drugih držav. Visoki ruski vojaški uradniki so nedavno razpravljali o tem, kdaj in kako bi lahko uporabili taktično jedrsko orožje na bojišču v Ukrajini, vendar nič ne nakazuje na to, da bi se za to dejansko odločili.
19.48 Preiskava je končana: zaradi eksplozij poškodovanih 250 metrov plinovoda
17.37 ZDA: Severna Koreja na skrivaj pošilja orožje Rusiji
16.01 Rusija: Glavna prednostna naloga je preprečiti spopad jedrskih sil
14.34 Latvija podaljšala izredne razmere na beloruski meji
14.22 Zelenski: Kako naj se pogajamo z Rusi? Danes so na nas izstrelili že 54 raket.
14.19 Rusi napadli bolnišnico?
13.36 Šojgu napovedal okrepljeno sodelovanje ruske in beloruske vojske
12.17 Rusija se vrača k sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč
8.17 Kaj se dogaja? Šef zloglasne skupine Wagner pohvalil Zelenskega.
7.00 Razmere v Ukrajini so kritične: bo sistem sploh preživel?
19.48 Preiskava je končana: zaradi eksplozij poškodovanih 250 metrov plinovoda
Upravljavec plinovoda Severni tok 1, družba Nord Stream AG, je danes po opravljeni preiskavi škode na plinovodih, ki so jo konec septembra povzročile eksplozije, sporočil, da je bil uničen približno 250-metrski odsek plinovoda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
About 250 meters is the length of the destroyed section of the pipe on the Nord Stream-1 gas pipeline, said the operating company Nord Stream AG.
— NEXTA (@nexta_tv) November 2, 2022
At the bottom of the Baltic Sea, craters of "technogenic nature with a depth of 3 to 5 meters" were found. pic.twitter.com/Y4lvrDnSGU
"Na morskem dnu vzdolž plinovoda Severni tok 1 je bilo na razdalji približno 248 metrov drug od drugega najdenih več kraterjev, globokih od tri do pet metrov," je sporočil upravljavec plinovoda in dodal, da je del cevi med kraterji uničen.
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.
Več držav je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Tudi Rusija meni, da je na plinovodih šlo za sabotažo in eksplozije označila za dejanje mednarodnega terorizma. Po mnenju Moskve je sicer cilj sabotaže dokončno prekiniti odnose med EU in Rusijo ter oslabiti Evropo.
17.37 ZDA: Severna Koreja na skrivaj pošilja orožje Rusiji
Že v začetku septembra so se pojavile informacije, da je Rusija več milijonov topovskih izstrelkov in raket kupila od Severne Koreje, ki pa je to zanikala.
Severna Koreja velja za eno najrevnejših držav na svetu.
Zdaj so bili javnosti razkriti zaupni dokumenti ameriških obveščevalcev, iz katerih je po pisanju CNN razvidno, da Severna Koreja Rusijo res oskrbuje z orožjem. To naj bi diktatura Kim Džong Una izvedla s fiktivnimi prodajnimi dogovori z državami na Bližnjem vzhodu. Orožje in druga oprema, ki sta bila uradno namenjena tja, sta v resnici končala v Rusiji, trdijo v ZDA.
Če Severna Koreja Rusiji res pošilja orožje, je po prepričanju ameriških obveščevalcev to dokaz, da se je vojna v Ukrajini močno zažrla v ruski lastni arzenal. Znano je sicer, da Rusija vojaško opremo prejema tudi iz Irana.
ZDA obsodile Pjongjang zaradi izstrelitve raket
ZDA medtem obsojajo Severno Korejo zaradi današnje izstrelitve več kot 20 različnih raket in nepremišljene nevarne odločitve, da izstreli raketo blizu južnokorejskih voda, je dejal John Kirby, tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše.
Na novinarski konferenci v Beli hiši je Kirby obsodil Pjongjang zaradi izstrelitve več deset raket, še posebej kritičen pa je bil zaradi nevarne odločitve, da izstreli raketo blizu ozemeljskih voda Južne Koreje.
Južnokorejska vojska je sporočila, da je severnokorejska raketa prvič po razdelitvi polotoka po koncu korejske vojne leta 1953 pristala tako blizu teritorialnih voda Južne Koreje. Južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol je to označil za "dejansko ozemeljsko invazijo".
Seul je odgovoril z izstrelitvijo treh raket nad sporno morsko razmejitveno črto. Kasneje je Pjongjang izstrelil še šest raket in 100 artilerijskih izstrelkov. Pjongjang je sicer dejal, da gre za odziv na skupne vojaške vaje Južne Koreje in ZDA, ki jih državi izvajata ta teden.
Kirby je še povedal, da današnja izstrelitev raket ni predstavljala "neposredne grožnje" ZDA ali ameriškemu osebju v regiji, da pa izpostavlja potrebo po zagotovitvi ustrezne vojaške pripravljenosti v regiji in njeni okolici.
16.01 Rusija: Glavna prednostna naloga je preprečiti spopad jedrskih sil
"Trdno smo prepričani, da je v zdajšnjih težkih in nemirnih razmerah, ki so posledica neodgovornih in nesramnih dejanj, katerih cilj je spodkopati našo nacionalno varnost, glavna prednostna naloga preprečiti vojaški spopad jedrskih sil," je danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
V izjavi so zapisali, da se Rusija strogo in dosledno drži načela, da v jedrski vojni ni mogoče zmagati, in ponovili, da je jedrska doktrina Moskve izključno obrambne narave, Kremlju pa dovoljuje uporabo takšnega orožja le v primeru jedrske agresije ali ko je ogrožen sam obstoj države.
V luči tega je rusko ministrstvo pozvalo vse jedrske sile, naj opustijo nevarne poskuse poseganja v življenjsko pomembne interese drugih držav.
Nekateri predstavniki ruske oblasti in propagandisti že od začetka vojne omenjajo jedrsko orožje ter z njim tudi odkrito grozijo Ukrajini in državam Zahoda.
Ameriški časnik New York Times pa je danes ob sklicevanju na neimenovane ameriške uradnike poročal, da naj bi visoki ruski vojaški uradniki nedavno razpravljali o tem, kdaj in kako bi lahko uporabili taktično jedrsko orožje na bojišču v Ukrajini.
Ruski predsednik Vladimir Putin v razpravah ni sodeloval, prav tako pa ni nič nakazovalo, da bi se ruska vojska dejansko odločila za uporabo tovrstnega orožja, je še zapisal Times.
Predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby poročanja časnika ni želel komentirati, je pa danes sporočil, da so vse izjave o uporabi jedrskega orožja Rusije globoko skrb vzbujajoče, in zatrdil, da jih ZDA jemljejo resno. Hkrati je ponovil, da ZDA ne vidijo nobenih znakov, da bi se Rusija pripravljala na uporabo jedrskega orožja.
ZDA sicer že več tednov opozarjajo na izjave najvišjih ruskih uradnikov, da bi ruske sile lahko v določenih primerih uporabile jedrsko orožje v Ukrajini, zlasti če bi menili, da je ogrožena ruska ozemeljska celovitost.
Nazadnje je to v torek izjavil nekdanji ruski predsednik in podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je danes možnost uporabe jedrskega orožja zavrnil in poudaril, da zahodni mediji "namerno podpihujejo to temo".
14.34 Latvija podaljšala izredne razmere na beloruski meji
Latvija je ponovno podaljšala izredne razmere v regijah ob meji s sosednjo Belorusijo, ki bodo veljale do 10. februarja 2023, je danes v Rigi odločila latvijska vlada. Izredne razmere veljajo že več kot eno leto, po mnenju notranjega ministrstva Latvije pa je razlog za podaljšanje tudi vojna v Ukrajini.
S to odločitvijo je vlada zavrnila pridržke ministrstva za pravosodje, saj bi po njihovem mnenju razglasitev izrednih razmer morala biti le začasna in ne trajna rešitev. Če bi pritisk na meji trajal dlje, bi bile potrebne pravne prilagoditve, je na seji vlade menil minister za pravosodje Janis Bordans.
Notranji minister Kristaps Eklons se je s tem strinjal, a hkrati poudaril, da trenutno ni druge boljše rešitve. Predsednik vlade Krišjanis Karinš je zato pristojnim organom naročil, naj pripravijo ustrezne predpise za podaljšanje izrednih razmer.
Po uradnih podatkih so latvijski organi od razglasitve izrednih razmer v Latviji 10. avgusta 2021 nezakonito prečkanje meje preprečili več kot 7.500 osebam.
14.22 Zelenski: Kako naj se pogajamo z Rusi? Danes so na nas izstrelili že 54 raket.
"Kako naj se pogajamo z Rusi? Danes so na nas izstrelili že 54 raket," je predsednik Volodimir Zelenski odgovoril na novinarsko vprašanje o možnostih mirovnih pogajanj z Rusijo.
Volodymir Zelenskyy commented on the possibility of negotiations with Russia. pic.twitter.com/4k35AJUy0x
— NEXTA (@nexta_tv) November 2, 2022
"Nimamo časa za diplomacijo. Lažejo, to ni diplomacija. Lažejo, ko pravijo, da hočejo diplomatske odnose in da želijo ustaviti vojno. Včeraj so rekli, da so pripravljeni, a Ukrajina ni pripravljena. Danes pa so nas napadli s 54 raketami. Nori so. Bolni v glavi. O čem govorijo, če nas v pol dneva napadejo s 54 raketami? Mislim, da živijo na drugem planetu," je dejal Zelenski.
Novinar ga je vprašal, ali to pomeni, da ni kompromisa, ampak le zmaga, na kar je ukrajinski predsednik odgovoril: "Ne gre za kompromis, seveda šteje le zmaga. A narediti je treba nekaj korakov nazaj."
14.19 Rusi napadli bolnišnico?
Emine Džepar, namestnica ukrajinskega ministra za zunanje zadeve, je objavila fotografije, za katere trdi, da so bile posnete danes zjutraj. Kot je zapisala, so Rusi ciljali na bolnišnico v regiji Doneck.
#russian terrorists continue to destroy peaceful cities in #Ukraine. #Toretsk hospital in #Donetsk region was shelled this night. Surgical building&maternity ward were damaged.
— Emine Dzheppar (@EmineDzheppar) November 2, 2022
In addition,🇷🇺terrorists shelled private houses, high-rise buildings, &administrative buildings there pic.twitter.com/YKMcmHiic3
13.36 Šojgu napovedal okrepljeno sodelovanje ruske in beloruske vojske
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes med obiskom v beloruski prestolnici Minsk napovedal še tesnejše sodelovanje ruske in beloruske vojske. Na srečanju z beloruskim kolegom Viktorjem Hreninom je Šojgu dejal, da je razvoj "skupnega obrambnega prostora" še posebej pomemben zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Rusijo.
Belorusija in Rusija si med drugim že delita skupno vojaško doktrino in sistem zračne obrambe, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Šojgu. Ruski minister je ob tem Nato obtožil, da ob mejah z Rusijo gradi obsežen sistem kolektivne obrambe, pa tudi, da Ukrajino oskrbuje z orožjem, strelivom in obveščevalnimi podatki.
Šojgu je ponovil tudi očitek, da želi Zahod Rusijo s sankcijami uničiti. Po besedah Hrenina pa sta Belorusija in Rusija že začeli pripravljati nove vojaške vaje za leto 2023, katerih cilj naj bi bil zaščita obeh držav.
Rusija je pred kratkim v Belorusijo - na mejo z Ukrajino - prepeljala na tisoče vojakov, tankov in težke vojaške opreme. Ukrajinska vlada sicer meni, da je za rusko invazijo soodgovorna tudi Belorusija, saj je ruskim enotam odstopila svoje vojaške baze za napade na Ukrajino.
Po poročanju beloruske državne tiskovne agencije Belta, ki jo je povzela dpa, je beloruski premier Roman Golovčenko ob srečanju dejal, da bo Rusija Belorusiji odobrila novo posojilo v višini 1,52 milijarde evrov. Denar naj bi bil namenjen širitvi beloruskih industrijskih zmogljivosti, na primer na področju strojništva, s čimer bi lažje oskrbovali rusko industrijo.
Zaradi vse večjih gospodarskih težav, ki jih povzročajo zahodne sankcije, se Rusija namreč vse bolj zanaša na proizvodnjo v tujini in na uvoz preko sosednjih držav, ki niso tarča sankcij.
12.17 Rusija se vrača k sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč
Rusija nadaljuje sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, so danes sporočili iz Moskve in dodali, da so od Kijeva prejeli zadostna varnostna zagotovila. Kot so dodali, jim je pisna zagotovila uspelo dobiti ob pomoči Združenih narodov in Turčije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Rusija meni, da so prejeta zagotovila trenutno zadostna, in nadaljuje izvajanje sporazuma," je v izjavi zapisalo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so zagotovila prejeli zaradi sodelovanja ZN in pomoči Turčije.
Ministrstvo je navedlo, da je Kijev zagotovil, da "humanitarnega koridorja in ukrajinskih pristanišč, določenih v interesu izvoza kmetijskih proizvodov, ne bo uporabil za izvajanje vojaških operacij proti Ruski federaciji", navaja AFP.
Odločitev Moskve, da nadaljuje sodelovanje, prihaja dan po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu dejal, da želi od Kijeva "resnična zagotovila", preden se bo izvajanje sporazuma lahko nadaljevalo.
Spomnimo, da je Moskva preteklo soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu o izvozu žita, ki sta ga sprti strani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije sklenili julija. Odgovornost za to so pripisali Ukrajini, ker je ta po ruskih navedbah z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.
Namen sporazuma je zmanjšati svetovno prehransko krizo, ki jo je konec februarja sprožila ruska invazija na Ukrajino. Dogovor je do zdaj omogočil izvoz več kot 9,7 milijona ton žita.
8.17 Kaj se dogaja? Šef zloglasne skupine Wagner pohvalil Zelenskega.
Prejšnji teden je Jevgenij Prigožin, šef zloglasne paravojaške skupine Wagner, t. i. Putinove zasebne vojske, na družbenih omrežjih omrežjih pohvalil ukrajinskega predsednika in s tem šokiral javnost, poroča Sky News. "Čeprav je predsednik države, ki je trenutno sovražna Rusiji, je Volodomir Zelenski samozavesten, močan in pragmatičen voditelj ter dober človek," je dejal Prigožin in dodal, da ga ne gre podcenjevati.
Šef skupine Wagner in čečenski voditelj Ramzan Kadirov sta prejšnji teden govorila proti ruskemu vojaškemu vrhu, nove izjave Prigožina pa lahko vidimo v luči njegovega nadaljnjega oddaljevanja od politike Vladimirja Putina.
7.00 Razmere v Ukrajini so kritične: bo sistem sploh preživel?
"Gre za največji raketni napad na elektroenergetsko infrastrukturo v zgodovini. Vpliv na omrežje je ogromen. Na žalost je položaj kritičen. Nenehno poskušajo uničiti ukrajinski elektroenergetski sistem, ki oskrbuje več deset milijonov ljudi," je za The Guardian povedal vodja državnega energetskega podjetja Ukrenergo Volodimir Kudricki.
Ukrajina je prejšnji teden zahodne države prosila za prepotrebne rezervne dele in ponovila pozive k več raketnim obrambnim sistemom za preprečevanje napadov.
Omrežja ne morejo popraviti tako hitro, kot ga Rusi uničujejo
"Če se bodo ruski napadi nadaljevali, bodo izpadi elektrike v Ukrajini vse daljši in daljši," je opozoril Kudricki in dodal, da kljub prizadevanjem energetskega omrežja ni bilo mogoče popraviti tako hitro, kot se ga je uničevalo: "Veliko lažje je izstreliti rakete kot obnoviti transformatorske postaje," je dejal.
Če je bil prej cilj Ukrajini zagotoviti toliko energije, kot je potrebujejo potrošniki, se "zdaj pogovarjamo o tem, ali bo sistem sploh preživel", je jasen Kudricki.
"Če potrošniki preveč časa preživijo brez elektrike in če ogrevalni sistemi nimajo priključka na elektriko, bo to povzročilo velike težave. Rusija želi v Ukrajini ustvariti humanitarno katastrofo," še opozarja direktor podjetja Ukrenergo.
Ukrajina se pripravlja na zimo
Oblasti v Kijevu pripravljajo več kot tisoč ogrevalnih točk po vsem mestu, če bo njihov sistem daljinskega ogrevanja onemogočen zaradi nenehnih ruskih napadov, je dejal župan Vitalij Kličko.
Kličko je na Telegramu zapisal, da mestne oblasti razmišljajo o različnih scenarijih raketnih napadov. "Najhuje je tam, kjer sploh ne bo elektrike, vode ali ogrevanja, zato pripravljamo več kot tisoč ogrevalnih točk v našem mestu. Lokacije bodo opremljene z generatorji in vodo," je pojasnil župan Kijeva.
Vlada je Ukrajince, ki so že zapustili državo, pozvala, naj zimo preživijo v tujini, in obtožila Rusijo, da je sprožila novo humanitarno krizo.
127